Skupina britanskih raziskovalk in raziskovalcev v reviji Nature poroča o raziskavi, v kateri so analizirali izražanje genov v celicah, ki se nahajajo na stiku med nosečnico in zarodkom.

Maternična sluznica se že pred oploditvijo in takoj po njej prične pripravljati na ugnezditev zarodka. Maternično sluznico v času nosečnosti imenujemo minljivka oziroma s tujko decidua. Minljivka predstavlja površino med materjo in zarodkom, del nje se razvije v materin del posteljice. Sodeluje pri izmenjavi hranil, plinov in drugih snovi med materjo in zarodkom ter ščiti zarodek pred materinim imunskim sistemom.

Eno od še nepojasnjenih vprašanj je, kako to, da materin imunski sistem tekom nosečnosti ne napade razvijajočega se plodu, saj ta predstavlja tujek v telesu matere. Odgovor na to vprašanje so v prej omenjeni študiji poskušali najti z analizo vseh molekul RNK v 70 000 celicah posteljice in minljivke ter v krvnih celicah nosečnic.

Vse celice v telesu imajo enako molekulo DNK, nosilko dednih informacij. Vendar se v različnih celicah in tkivih izražajo različni odseki molekule DNK. Prav to naredi razliko med denimo kožno in jetrno celico. Izražanje genetske informacije, zapisane v molekuli DNK, pa poteka prek molekul RNK, zato lahko z analizo molekul RNK ugotovimo, kateri geni se izražajo v posamezni celici.

Znanstvenice in znanstveniki so ugotovili, da imajo imunske celice, ki so prisotne v minljivki, spremenjen RNK profil v primerjavi z imunskimi celicami v drugih delih telesa. Da bi bolje razumeli posledice sprememb v izražanju genov imunskih celic v minljivki, so razvili bioinformacijsko orodje, s katerim so predvideli medcelične interakcije na podlagi molekul, ki jih proizvajajo posamezne celice.

Končni izsledki njihove raziskave so, da se na stiku med materjo in zarodkom dogajajo edinstvene celične interakcije, ki preprečujejo, da bi imunske celice nosečnice napadle razvijajočega se otroka.

Devet mesecev je nenapadena v mami preživela tudi Angelika.