Materino mleko ima veliko pomembnih vlog. Poleg tega, da je zelo hranljivo, pomaga oblikovati črevesno mikrobioto novorojenih mladičev in ima posredno vlogo pri oblikovanju njihovega imunskega sistema. Med dojenjem se z mlekom na mladiče prenesejo protitelesa, ki so del pridobljene imunosti matere. Mnoge raziskave v zadnjem času kažejo, da se z mlekom na mladiče prenašajo tudi molekule tako imenovanega sistema komplementa — ta je del naravne imunosti matere. Mednarodna raziskovalna skupina se je vprašala, kako prenos tovrstnih molekul vpliva na imunski odgovor mladičev ob okužbi. Svoje ugotovitve so objavili v reviji Cell.

Sistem komplementa je del prirojenega imunskega sistema, ki nas med drugim ščiti pred škodljivimi mikrobi in virusi v okolju. Za razliko od pridobljenega imunskega sistema ga ne sestavljajo protitelesa in imunske celice, temveč množica proteinov, ki se s patogeni spopadajo drugače kot protitelesa. Proteine, ki sestavljajo sistem komplementa, so predhodne raziskave že našle tudi v materinem mleku. Študija je spremljala dva proteina v mleku, ki sta ključna za delovanje sistema komplementa, in proučevala povezavo med spremembami v črevesni mikrobioti in odpornostjo proti okužbam.

Skupina raziskovalk in raziskovalcev iz ZDA in Kitajske je eksperiment najprej izvedla na laboratorijskih mišjih mladičih z dvema genoma za proteina, ki sta del sistema komplementa, in brez teh dveh genov. Vse mladiče so okužili z bakterijo Citrobacter rodentium, ki živi in se razmnožuje prav v mišjem črevesju. Mladiči brez genov so med okužbo in po njej kazali bolezenske znake: bili so bolj shujšani, imeli so drisko in vneto črevesje. Umrlo jih je več kot mladičev, ki so imeli gena; pri okvari prvega gena približno 20 odstotkov več, pri okvari drugega pa približno 35 odstotkov več.

Da bi ugotovili vpliv materinega mleka na potek okužbe, so raziskovalke in raziskovalci izvedli nov eksperiment. Mišjim samicam so izbili gena za proteina sistema komplementa, tako da v njihovem mleku proteinov ni bilo. Te samice in samice, ki so imele proteina v mleku, so dojile mladiče, ki prav tako niso ali so imeli gen za proteina. Vse mladiče so nato okužili z bakterijo Citrobacter rodentium. Mladiči, ki so se dojili na mleku brez proteinov, so kazali enake znake okužbe kot pri prejšnjem poskusu ne glede na to, ali je bil njihov sistem komplementa delujoč ali ne. Po drugi strani pa so mladiči, ki so se hranili z mlekom, ki je vseboval proteina, izkazali dober imunski odziv na okužbo. Raziskovalna skupina zato sklepa, da je odpornost mladičev proti Citrobacter rodentium odvisna od sestave materinega mleka in ne zgolj izražanja mladičevih genov za proteine sistema komplementa.

Z gojenjem bakterij črevesne mikrobiote mladičev v petrijevkah so ugotovili, da materino mleko zavira rast bakterije Staphylococcus lentus. Znanstvenice in znanstveniki so sklepali, da proteini sistema komplementa v materinem mleku zavirajo rast Staphylococcus lentus v črevesju mladičev, kar škodljivim bakterijam preprečuje namnožitev. Če proteinov v mleku ni, sicer neškodljiva bakterija omogoči rast škodljivih in mladič kaže znake hujše okužbe.

Ugotovitve raziskave so izjemno pomembne za razumevanje mišjega, pa tudi človeškega imunskega sistema. Materino mleko poleg tega, da je zelo hranljivo, vsebuje proteine sistema komplementa, kar igra posredno vlogo pri oblikovanju črevesnega mikrobioma in imunskega odziva novorojenega otroka v času dojenja.

Imunski odziv si je gradila vajenka Boža.