Raziskovalna skupina iz Moskve poroča o spremenjenem vedenju sladkovodnih rib ob okužbi s parazitom Diplostomum pseudospathaceum, ki živi v notranjosti ribjega očesa.

Znano je, da paraziti na vedenje svojih gostiteljev vplivajo z namenom, da si povečajo možnosti razširjanja in preživetja. Kadar se razvojne oblike parazita razvijajo v različnih organizmih, so spremembe vedenja usmerjene v učinkovit prenos na naslednjega gostitelja.

V omenjeni študiji so ribe šarenke ali mavrične postrvi okužili s pogosto prisotnim in razširjenim parazitom, ki v svojem življenjskem ciklu zamenja tri vrste živali. Spolno razmnoževanje parazitov poteka v prebavnem traktu vodnih ptic, jajčeca pa se izločajo z njihovimi iztrebki. Nadalje se okužijo vodni polži, nato pa se paraziti naselijo v lečo ribjega očesa, kjer se dokončno razvijejo. Ko ribo poje vodna ptica, se cikel ponovi.

Rezultati študije kažejo, da se okužene ribe zadržujejo v višjih slojih vode. Tam so bolj aktivne, lačne vodne ptice pa jih tako hitreje opazijo in ulovijo.

Raziskovalci in raziskovalke so poleg tega opravljali simulacije neuspešnega ptičjega napada. Ribe v času napada otrpnejo ter s tem poskusijo ostati nevidne, posledično pa žive ob ponovnem napadu plenilskih ptic. Okužene ribe otrple ostanejo krajši čas kot neokužene in so tako bolj dostopen plen za vodne ptice, ki predstavljajo končnega gostitelja parazitov iz ribjega očesa.

Vpliv parazitov na tvegano vedenje rib je odvisen od starosti parazita v ribjem očesu. Mladi, nerazviti paraziti, še niso pripravljeni na prehod v novega gostitelja. Dokončno razviti pa bi se že lahko razmnoževali v prebavilih ptic. S časom se tako povečuje vpliv na ribe, ki z aktivnostjo in površinskim plavanjem spremenijo odnos do svojih plenilcev - ptic.

Mehanizem v ozadju spreminjanja vedenja ob prisotnosti parazitov še ni povsem raziskan. Določene spremembe vedenja lahko pripišemo poškodbam, ki jih povzroča parazit. Vendar pa slabšanje vida ob prisotnosti parazita v očesni leči ne more povsem obrazložiti opaženih sprememb v aktivnosti rib. Najverjetneje gre za kombinacijo povzročenih poškodb in parazitsko sintezo nevrotransmiterjev, ki delujejo na možgane gostitelja.

Sposobnosti manipuliranja je spoznavala Katarina.