Raziskovalna skupina, ki so jo vodili znanstveniki in znanstvenice s slovenskega Kemijskega inštituta, v reviji Scientific Reports poroča o pH-občutljivi beljakovini, ki dela pore v celičnih membranah.

Patogena bakterija Listeria monocytogenes proizvaja beljakovino Listeriolizin O, ki ustvari pore v membrani gostiteljeve celice. To bakteriji omogoči vstop v celično notranjost, kjer se namnoži. Nato se razširi še v druge celice in tkiva gostitelja, denimo v možgane in hrbtenjačo.

Raziskovalci in raziskovalke so ustvarili mutiramo obliko Listeriolizina O, ki pore dela le, kadar je pH nižji od običajnega pH-ja medceličnine in celične notranjosti. pH odvisnost bi bila uporabna v primeru, ko bi želeli doseči sproščanje zdravila le pri nižjem pH-ju, na primer v okolici tumorjev.

Od bakterij pa h kalorijam. Raziskovalci in raziskovalke iz ZDA so v reviji Nature Communications objavili primerjavo dveh raziskav, ki sta proučevali takoimenovano kalorično restrikcijo.

Kalorična restrikcija pomeni nadzorovano stradanje, pri katerem je do določene mere zmanjšan celokupni vnos kalorij v organizem, obenem pa se ohranja optimalen vnos hranilnih snovi. Pozitivni učinki kalorične restrikcije na zdravje in dolžino življenja so bili dokazani že v številnih študijah na glodavcih in nevretenčarjih, ne pa tudi na primatih, ki so človeku evolucijsko najbližje.

Do sedaj sta zgolj dve raziskavi preučili kalorično restrikcijo na primatih, in to že v poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Izvedli so ju pri opicah vrste rhesus, ki so po fiziologiji staranja zelo podobne človeku. Opice so bile hranjene s trideset odstotkov manj kalorijami kot običajno. Ena izmed omenjenih študij je pokazala pozitivne učinke kalorične restrikcije, pri drugi študiji pa posebnih učinkov niso opazili.

Raziskovalci in raziskovalke so s statističnimi metodami analizirali različne vidike obeh študij, na primer razlike v starosti, poreklu in sestavi diet testnih živali. Primerjali so tudi parametre, ki so jih pri opicah spremljali tekom kalorične restrikcije, denimo raven krvnega sladkorja in druge dejavnike, ki se z leti spreminjajo.

Podrobna obdelava podatkov je pokazala, da kalorična restrikcija pozitivno vpliva na zdravje in življenjsko dobo opic, a le v kolikor se prične po tem, ko opice dosežejo odraslo dobo.

V kolikor bi kalorično restrikcijo radi preizkusili na sebi, velja še enkrat poudariti, da ni vseeno, kateri hrani se odpovemo. Važno je, da vnos mineralov, vitaminov in drugih telesu potrebnih hranil ostane optimalen, sicer se pojavijo druge zdravstvene težave. Restrikcija gre torej na račun sladkarij in druge nezdrave hrane.

Ali je potemtakem vse skupaj sploh vredno truda, se sprašujeta Barbara in Angelika.