Socialne žuželke, denimo čebele, mravlje in termiti živijo, v skupnostih s kompleksnimi medsebojnimi odnosi in vnaprej vzpostavljeno družbeno hierarhijo. Nič čudnega ni, da smo te male insekte privzeli kot prispodobo za dobre delovne navade. Znanstvenice in znanstveniki pa so nedavno tega spoznali, da znotraj ene kolonije socialnih žuželk približno polovica osebkov le brezglavo tava sem in tja.

Ob tem spoznanju so različni znanstveniki hitro postavili delovne hipoteze, zakaj je tako. Najbolj radikalna je predpostavka, da postopaški osebki, ki uživajo lahkotno življenje v brezdelju, služijo kot vir energije v ekstremnih razmerah, ko se živali za svoje preživetje poslužijo kanibalizma.

V preteklem mesecu je v reviji PLOS ONE skupina britanskih in ameriških znanstvenikov ter znanstvenic ponudila odgovor, zakaj je tako. Raziskavo so opravili na mravljah vrste Temnotorax rugatulus, splošno razširjene na vzhodu Združenih držav Amerike.

Raziskavo so opravili na dvajsetih kolonijah mravelj. V vsaki koloniji so s kombinacijo štirih barv označili posamezne delavke in nato snemali njihovo vedenje. Na ta način so ugotovili, katere mravlje so pridne delavke in katere le lenobe. Nato so iz nekaterih kolonij odstranili 20 odstotkov najbolj marljivih osebkov, iz preostalih pa enak odstotek tistih bolj pasivnih.

Ugotovili so, da so v kolonijah, iz katerih so odstranili najbolj marljive osebke, njihovo vlogo po enem tednu popolnoma prevzele prej neaktivne mravlje. Na podlagi teh rezultatov sklepajo, da lene mravlje služijo kot rezervna delovna sila, ki ob večjih motnjah omogoča nemoteno funkcioniranje kolonije kot celote. Vendar pa: v kolonijah, iz katerih so odstranili pasivne osebke, ni prišlo do njihovega nadomeščanja.

Ob tem spoznanju lahko malo za šalo zaključimo, da se v svetu mravelj len že rodiš in tak ne postaneš tekom svojega življenja.

Len se je rodil Gregor.