Meduze, meduze

Aktualno-politična novica
3. 11. 2020 - 7.05

Današnji ZbritOFF namenjamo meduzam, ki jih običajno povezujemo z neprijetnimi občutki med plavanjem, z varne razdalje pa nas večkrat navduši njihova lepota. Manj poznana je njihova vloga pri kroženju snovi v morskem okolju. Raziskavo na temo mikrobne razgradnje drobirja meduz so opravili na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo v Piranu. Ugotovili so, da se po množičnem pojavljanju meduz, ki mu pravimo tudi cvetenje, v morje sprosti veliko organskih snovi, ki jih hitro in učinkovito porabijo nekatere vrste bakterij. 

Meduze se v našem morju pojavljajo čedalje pogosteje. Zato je toliko bolj pomembno, da razumemo njihov vpliv na celoten morski ekosistem, še posebej povezavo med cvetenjem meduz in morsko prehranjevalno verigo. V ugodnih pogojih pride do hitrega množičnega cvetenja meduz, ki pa tudi hitro odmrejo in razpadejo ter s tem močno spremenijo vodno okolje v bližini. 

Raziskavo so začeli z natančno določitvijo kemične sestave drobirja meduz, natančneje populacije uhatih klobučnjakov iz Tržaškega zaliva. Polovica organskih snovi iz drobirja meduz se hitro raztopi v vodi in je na voljo bakterijam, ki za svojo rast izkoristijo raztopljene dušikove spojine, beljakovine in posamezne aminokisline in jih na ta način zadržijo znotraj prehranjevalne verige. Netopni večji delci drobirja so prav tako na voljo večjim planktonskim organizmom ali počasi potonejo proti morskemu dnu. 

V okviru raziskave so določili tudi sestavo bakterijske združbe obalne morske vode, ki je v običajnih razmerah zelo raznolika. Ob prisotnosti drobirja meduz pa se hitro spremeni. Izkaže se, da ti pogoji niso ugodni za vse bakterije, predstavniki gamaproteobakterij pa učinkoviteje izkoristijo spremembo in se hitro množijo. Gre za bakterije iz rodov Pseudoalteromonas, Alteromonas in Vibrio. Zanimivo je, da so prav te bakterije pogosto opisane v povezavi z živimi meduzami, še posebej v sloju sluzi, ki jih pokriva.

Večina organskih snovi, ki se sprostijo iz meduz po obdobjih cvetenja, se porabi za rast določenih bakterij in ne potone do morskega dna. Te hitro rastoče bakterije pa predstavljajo hrano za planktonske organizme, s katerimi se nadalje hranijo večje morske živali. Tako se prehranjevalna veriga in kroženje snovi nadaljujeta. 

 

ZbritOFF je pripravila Katarina.

 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness