Britanska raziskovalka in raziskovalec iz neprofitne organizacije za zaščito metuljev v znanstveni reviji Science of The Total Environment poročata, da nekošnja trave poveča številčnost metuljev in vrstno bogastvo tako v urbani kot v kmetijski krajini.

Raziskovalka in raziskovalec sta preučila podatke, ki so jih pri nevladni organizaciji Butterfly Conversation zbirali v okviru projekta Garden Butterfly Survey ali Raziskava vrtnih metuljev. Ta poteka že od leta 2016. Na njihovi spletni strani lahko kdorkoli doda podatke o različnih vrstah, ki jih opazi na svojem vrtu, in o številu posameznih osebkov pri določenem opazovanju. V raziskavi so upoštevali podatke, zbrane med letoma 2016 in 2021. Izbrali pa so le podatke, pri katerih so občanske znanstvenice in znanstveniki o metuljih na vrtovih poročali vsaj štirikrat v sezoni, in sicer enkrat spomladi, dvakrat poleti in enkrat jeseni. Ob tem so poročali tudi o stanju njihovega vrta, torej ali imajo pokošeno travo ali ne. V končnem vzorcu je bilo vključenih več kot 600 britanskih vrtov.

S pomočjo občanskih znanstvenic in znanstvenikov zbran vzorec so primerjali s podatki o opazovanju metuljev v Združenem kraljestvu, ki ga izvajajo izkušeni raziskovalci in raziskovalke. Vzorca seveda nista bila enaka, saj znanstvene skupine spremljajo metulje na omejenih območjih, vseeno pa so zaradi ujemanja številčnosti in raznolikosti vrst v določenih sezonah lahko potrdili, da so podatki, pridobljeni s pomočjo občanov in občank, dovolj kakovostni za nadaljnje analize.

V nadaljnjih analizah je raziskovalko in raziskovalca zanimalo, kako na vrstno pestrost in številčnost metuljev vpliva pokošena ali nepokošena trava in ali gre za urbano ali kmetijsko krajino okoli vrtov. Zgradili so več statističnih modelov, s katerimi so raziskovali te kompleksne povezave.

Ugotovila sta, da je v kmetijski krajini na vrtovih z nepokošeno travo lahko tudi dvakrat večja številčnost metuljev kot na vrtovih s pokošeno travo. V urbanih okoljih je razlika v številčnosti metuljev na pokošenih in nepokošenih vrtovih manjša, in sicer so zaznali petino več metuljev na nepokošenih vrtovih. So pa v urbani krajini zaznali tudi večjo raznovrstnost metuljev na nepokošenih vrtovih.

Pomemben dejavnik številčnosti metuljev je bilo tudi obdobje košnje. Mnoge gosenice metuljev namreč živijo na različnih travah, in če v tem obdobju razvoja travo pokosimo, zelo verjetno uničimo tudi gosenice metuljev oziroma vsaj omejimo njihov vir prehrane. Po zaključenem razvoju v metulja pa je pomembnejša dostopnost določenih cvetlic in nektarja. Tako raziskovalka in raziskovalec zagovarjata, da se na vrtovih pusti območje nepokošene trave, ki ga lahko poselijo in uporabljajo metulji.

Nepokošene vrtove je raziskovala Zarja.