V znanstveni reviji Environment International je nizozemska raziskovalna skupina objavila izsledke raziskave, v kateri so prvič do sedaj določili vrsto plastičnih delcev, prisotnih v človeški krvi, in njihovo koncentracijo.

Mikroplastika predstavlja velik okoljski problem, medtem ko njena prisotnost v krvnem obtoku in vpliv na javno zdravje nista dobro raziskana. Ob zaužitju ali inhalaciji mikroplastika zaide v krvni obtok z absorpcijo skozi sluznice, manj verjetno pa z direktnim prehajanjem skozi kožo. Plastični delci se z urinom in blatom iz telesa izločajo zelo počasi, zato se akumulirajo v različnih organih. Med njimi so najbolj obremenjeni žolčnik, jetra, ledvice in črevo, plastične delce pa so našli tudi v posteljici. Najpogostejši viri mikroplastike so voda, hrana, zrak, določeni zobozdravstveni materiali, implantati, zdravila v obliki nanodelcev, za vnos pa je lahko kriva tudi poklicna izpostavljenost. Viri majhnih delcev plastike v našem krvnem obtoku pa so lahko tudi zobna pasta, lip glos in črnilo za tetovaže.

Da bi odkrili, ali se po krvi res pretakajo delci mikroplastike, so raziskovalci in raziskovalke analizirali vzorce krvi 22 oseb. Ker so želeli meriti zelo majhne krvne koncentracije plastičnih delcev, so razvili karseda natančno, občutljivo in ponovljivo analizno metodo. Pri zaznavanju tako majhnih koncentracij so si zato pomagali z dodajanjem standardnih raztopin v analizirane vzorce. 

Iz vsakega vzorca so najprej odstranili krvne proteine, nato pa so pripravljeni vzorec krvi podvrgli termični razgradnji plastičnih polimerov na posamezne molekule. Nastale molekule so pri temperaturi, visoki do 600 stopinj Celzija, uplinili in jih določili s pomočjo plinske kromatografije. Koncentracije molekul pa so v naslednjem koraku zelo natančno izmerili z masno spektrometrijo.

Glede na običajno velikost krvnih kapilar, igle za odvzem krvi ter velikost por filtra za filtriranje vzorcev je mogoče sklepati, da so zaznali plastične delce velikosti do 700 nanometrov. Ker se manjši delci skozi sluznice prebavil in dihal absorbirajo lažje kot večji, je zelo verjetno, da se je v vsakem vzorcu nahajalo več manjših delcev plastike. V proučevanih krvnih vzorcih so določili različne vrste mikroplastike, in sicer so pri enajstih osebah zaznali polietilen tereftalat, pri osmih polistiren, pri petih pa polietilen. Polimetil metakrilat je bil prisoten v tako majhni koncentraciji, da je bil pod mejo zaznavnosti, medtem ko polipropilena niso zaznali.

Omenjene vrste plastike, ki so jih našli v krvi, sicer najdemo v oblačilih, vsebnikih za hrano in pijačo, plastičnih vrečkah in jedilnem priboru. Njihov vpliv na zdravje pa še ni raziskan.

Plastik fantastik pozdrav vam pošilja Andrea.

Fotografija prirejena po: United Nations Development Programme (www.undp.org)