V znanstveni reviji Cell mednarodna raziskovalna skupina poroča o tem, kako so miškam ublažili učinke staranja in jim podaljšali življenjsko dobo.

Naj za začetek razjasnimo nekaj osnov, pomembnih za razumevanje dotične raziskave. Naša tkiva in organi so sestavljeni iz različnih tipov celic, od katerih ima vsaka določeno funkcijo. Pravimo, da so celice diferencirane, razvijejo pa se tekom embrionalnega razvoja iz matičnih celic, ki so sposobne preobrazbe v različne celične tipe. Obstaja več vrst matičnih celic. Tiste na začetku embrionalnega razvoja se imenujejo pluripotentne celice in so sposobne diferenciacije v katerokoli tkivo.

Leta 2006 je bila objavljena prebojna raziskava, ki je pokazala, da se razvoj celic lahko usmeri tudi v nasprotno smer. Diferencirane celice se da takorekoč reprogramirati nazaj v pluripotentne. Za vzdrževanje pluripotentnega stanja celic so ključni štirje proteini, in sicer Oct4, Sox2, Klf4 in cMyc, ki jih navajamo kar s kratico OSKM. Proteini OSKM se v diferenciranih celicah ne izražajo. Če pa diferencirane celice z reprogramiranjem prisilimo v izražanje teh proteinov, se preoblikujejo nazaj v pluripotentne. Če kdo želi vedeti več o matičnih celicah, je vabljen k poslušanju oddaje Frequenza della Scienza, Skrivnostno življenje matičnih celic.

V novi študiji pa je raziskovalke in raziskovalce zanimalo, ali izražanje proteinov OSKM lahko blaži znake staranja in podaljša življenjsko dobo. Poskuse so izvajali na miškah z mutacijo, ki povzroča pospešeno staranje. Te mutirane miške so križali z miškami, ki so bile gensko spremenjene na način, da se je v njihovih celicah ob prisotnosti kemikalije doksiciklin sprožilo izražanje proteinov OSKM. Križanci so obdržali obe lastnosti, torej hitro staranje in možnost izražanja proteinov OSKM pod vplivom doksiciklina.

Znanstvenice in znanstveniki so z doksiciklinom izražanje proteinov OSKM sprožili najprej le v vzorcih celic, ki so jih odvzeli potomcem križanja, nato pa še v samih miškah. Izražanje proteinov ni smelo biti prekomerno, saj to vodi v razvoj tumorjev in smrt miši, ob ustreznem, cikličnem izražanju pa negativnih učinkov ni bilo. Hitro starajočim se miškam se je znatno podaljšala življenjska doba in zmanjšane so bile patološke spremembe v tkivih, denimo propadanje ledvic.

Poleg mutiranih so testirali tudi miške, pri katerih staranje ni bilo pospešeno in so imele zmožnost izražanja proteinov OSKM. Tem se je ob sprožitvi izražanja proteinov OSKM med drugim izboljšala sposobnost regeneracije mišic po poškodbi.

Večno mlada namerava ostati vajenka Barbara.