Modra za dobro jutro

Aktualno-politična novica
8. 11. 2022 - 8.00

Ameriška raziskovalna skupina je v znanstveni reviji Frontiers in Behavioral Neuroscience objavila izsledke prve študije, ki je pod lupo postavila vpliv modre svetlobe na cikel spanja in doživljanje strahu.

Težave s spanjem so značilen simptom posttravmatskega sindroma. Omenjeno stanje se pojavi zaradi podoživljanja strahu, ki je posledica pretekle travmatične izkušnje, kot je na primer nasilje ali druga vrsta zlorabe. Pri doživljanju posttravmatskega strahu so vpletene različne možganske regije in centri, od amigdale in prefrontalnega korteksa do hipotalamusa. Te možganske regije skrbijo za regulacijo čustev in avtonomnega živčevja ter vplivajo na spomin in cikel spanja. Poleg zdravil za lajšanje tesnobe in psihoterapevtskih pristopov se preučujejo tudi druge možnosti zdravljenja, v našem primeru vpliv modre svetlobe.

V randomizirano dvojno slepo študijo s placebom je bilo vključenih 82 ljudi, starih od 18 do 50 let. Pri vseh so bili prisotni jasni simptomi posttravmatskega sindroma, nihče pa ni imel kroničnih bolezni ali izkušnje obsežne travme. Ravno tako nihče ni jemal zdravil ali prehranskih dopolnil, ki učinkujejo na spanje. Že en teden pred začetkom izvajanja študije so začeli vsakodnevno izpolnjevati dnevnik spanja. 

Študija je potekala tako, da so bili udeleženci in udeleženke v prvih dveh urah po vstajanju za 30 minut izpostavljeni LED svetilki, ki je oddajala modro svetlobo z valovno dolžino med 446 in 477 nanometrov. Kot placebo so določili rumeno svetlobo. Svetlobo zaznavajo fotosenzitivne ganglijske celice v očesni mrežnici, ki živčne signale pošiljajo v hipotalamus in s tem vplivajo na izločanje melatonina, posledično pa na ritem budnosti in spanja. Izkazalo se je, da je jutranja izpostavljenost modri svetlobi izboljšala počutje in kvaliteto spanja pri osebah s posttravmatskim sindromom.

V drugem delu študije so preučevane osebe izpostavili strašljivim prizorom, da bi ugotovili, kako izpostavljenost modri svetlobi vpliva na doživljanje strahu. Šlo je za slike vozil v vojaškem okolju, občutek strahu pa so občasno okrepili s šibkim elektrošokom. Tako so jih s klasičnim pogojevanjem naučili, katera slika predstavlja nevarnost. Kot pri posttravmatskem sindromu se je strah pojavil tudi, ko za to ni bilo razloga oziroma ko se pojavi samo slika brez elektrošoka. 

Občutenje strahu ob gledanju slik so beležili s pomočjo samoopazovanja, meritev prevodnosti kože, EKG in magnetne resonance. Študija je že v prvem delu potrdila, da izpostavljenost modri svetlobi v jutranjih urah izboljša spanje. Ker zjutraj zavira izločanje melatonina, ugodno vpliva na cikel budnosti in spanja. Drugi del študije pa je pokazal, da zmanjša doživljanje strahu, saj vpliva na regulacijo avtonomnega živčevja, ki uravnava odziv na dražljaj.

Pod modro lučko bo zimo preživela Andrea. [I'm blue da ba di da ba dai]

 

Foto: Creative Commons

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness