Patogena bakterija Clostridium difficile je znana po tem, da uničuje celice črevesne stene, kar pri okuženih povzroči psevdomembranski kolitis. Belgijska raziskovalna skupina je v znanstveni reviji Nature communications objavila članek, ki podrobno opisuje, kako se bakterija spopade s črevesnimi celicami.

Bakterija je lahko del naše črevesne flore. Klostridij tvori spore in se tako prenaša med ljudmi. Pri bolnikih, ki jemljejo antibiotike ali so nedavno imeli operativni poseg, lahko bakterija povzroči bolezen z imenom psevdomembranski kolitis. Kot samo ime pove, bolezen povzroči, da se v vrhnji plasti sluznice tvorijo membrane, ki ovirajo prebavo.

Tipičen klinični znak bolezni je krvava driska, saj je zaradi delovanja bakterije moten prehod vode v telo. Clostridium difficile namreč proizvaja dva toksina, ki škodita celičnim gradnikom, vnetje pa se pogosto pojavi ob neravnovesju v črevesni flori. Nepatogene bakterije, ki navadno prebivajo v našem črevesju, namreč s svojim obstojem preprečujejo razmnoževanje klostridija.

Do sedaj je bilo znano, da bakterijska toksina v belih krvnih celicah povzročata piroptozo. To je vrsta programirane celične smrti, pri kateri celica razpade zaradi vdora mikroorganizmov ter sproži vnetni odgovor. Klostridij pa sprva napade celice epitelija, ki se na mikrobe ne odzovejo s piroptozo, ampak z apoptozo.

Apoptoza je prav tako vrsta programirane celične smrti, kjer se celično jedro skrči skupaj z vsebino celice. V nadaljevanju celica razpade na manjša telesca, obdana z membrano in za razliko od piroptoze ne sproži vnetja. Apoptozo lahko sprožita dve poti, in sicer intrinzična in ekstrinzična pot, ki se razlikujeta v mediatorjih signalne poti.

Pri miškah so znanstvenice in znanstveniki ugotovili, da se apoptoza sproži prek intrinzične poti. Odkrili so tudi povečano aktivnost kaspaz tri in sedem, ki sta pokazatelja apoptoze. Kaspaze so encimi, ki cepijo  proteine in sodelujejo pri razvoju apoptoze. Tako naj bi se gostitelj pred klostridijem zaščitil s samomorom okuženih celic. Točen potek psevdomembranskega kolitisa pri človeku še ni znan, raziskava možnih rešitev ob začetku bolezni pa je pokazala na tako težavno bakterijo, kot je Clostridium difficile.

V prihodnosti vam psevdomembranskega kolitisa ne želi vajenec Matej.