… Mušice pod stresom …

Raziskovalke in raziskovalci iz Portugalske so v reviji Cell objavili članek, v katerem so raziskovali fiziološke odzive na ogrožujoč dejavnik pri mušicah, posebej pa so se posvetili spremembam v metabolizmu in pretoku krvi. Rezultati bi lahko pomagali razumeti podobnosti in razlike med vretenčarskim in nevretenčarskim odzivom na grožnjo. 

Znano je, da pri vretenčarjih stresorji iz okolja sprožajo odziv »boj ali beg«. Preteča grožnja, s katero se vretenčar sooči takoj, je povezana s povišanjem srčnega utripa, medtem ko časovno bolj oddaljeni stresorji vodijo k znižanju srčnega utripa. Avtorje in avtorice raziskave je zanimalo, če do podobnih odzivov prihaja tudi pri mušicah. Njihov krvni obtok je za razliko od vretenčarskega odprt; kri in medcelična tekočina sta združeni v hemolimfo, ki ne teče po žilah, ampak se razteka po mušičjih notranjih organih. Na trebušni strani ima mušica preprosto cevasto srce, ki skrbi za pretok hemolimfe po telesu. Mušičje srce ritmično spreminja smer potiskanja hemolimfe, ki lahko potuje proti glavi ali zadku.

Za namen proučevanja mušičjih odzivov na grožnjo je raziskovalna skupina razvila lastno metodo. Mušice so bile na hrbtni strani pokrite s stekelcem, s trebušno stranjo pa so stale na krogli, ki je beležila njihove premike. Hkrati so se na ekranu nad njimi pojavljali črni krogi, ki jih mušica razume kot grožnjo. Delovanje mušičjega srca so medtem spremljali z analizo električnih signalov iz določenih srčnih celic. 

Ugotovili so, da so se mušice na grožnje odzvale z begom ali zamrznitvijo. Kadar so se mušice odzvale z zamrznitvijo, se je hitrost njihovega srčnega utripa zmanjšala, medtem ko se je med begom povečala. Ko so se mušice odločile za beg, se je povečala tudi frekvenca zamenjav smeri potiskanja krvi, kar bi lahko bila posledica povišanih metabolnih zahtev v različnih telesnih regijah mušice med begom. Nadalje pa je bilo ugotovljeno, da je tudi odziv zamrznitve za mušice kljub znižanju hitrosti srčnega utripa metabolno zahteven proces, kar so spremljali z analizo porabe ogljikovih hidratov v telesu.

Pri vretenčarjih so odzivi »boj ali beg« pogojeni z delovanjem avtonomnega živčnega sistema, ki v stresnih situacijah regulira delovanje srca in vedenjske odzive na pretečo grožnjo. Rezultati raziskave govorijo v prid domnevi, da je podoben način regulacije prisoten tudi pri višje razvitih nevretenčarjih, kot so denimo mušice, kljub temu da nimajo razvitega avtonomnega živčnega sistema. Raziskava kaže, da so tudi muhe ob odzivu na grožnjo sposobne hitre regulacije srčnega delovanja, kar bi lahko bila posledica obstoja avtonomnih regulativnih struktur v mušičjem srcu.

Muhe mušjih src je odkrival vajenec Žiga.