Mušna nekrofilija

Aktualno-politična novica
4. 10. 2022 - 8.05

Patogeni organizmi za del svojega življenjskega cikla nujno potrebujejo gostitelja, pri čemer v redkih primerih lahko vplivajo tudi na vedenje gostiteljske vrste. Tako je pri glivi Entomophthora muscae, ki ima za gostiteljico domačo muho Musca domestica. Mednarodna raziskovalna skupina je proučila, kaj povzroči spremembo vedenja pri mušjih samcih, da se parijo z mrtvo samico, ki je okužena z glivo. Izsledke je objavila v reviji Multidisciplinary Journal of Microbial Ecology.

Gobe, gobice, psihedeliki, štor, rižota, plesen, gozd, jajca … mmm mikoriza?
 / 20. 11. 2019

Patogena gliva Entomophthora muscae okuži muho, ki za posledicami okužb umre v šestih do sedmih dneh. V že nekaj urah po smrti pa se na truplu razvijejo prvi konidiofori strukture, kjer nastajajo spore, s katerimi se bo gliva razmnoževala naprej. Raziskovalke in raziskovalci so v poskusu z glivo okužili samce in samice muh, nato pa so žive samce dali v bližino okuženega trupla in neokužene kontrole ter spremljali njihovo vedenje. Opazovali so, kolikokrat se zgodijo paritveni naskok in drugi fizični stiki, kot sta dotikanje nog in kril.

Večina samcev je truplo naskočila, kadar so bili kadavru izpostavljeni 25 do 30 ur po poginu, saj se v tem času na truplu razvije več spor. Do paritvenega naskoka je prišlo le v paru samec – samica, razen paritvenega vedenja pa ni bilo fizičnih stikov. Trupla, stara od tri do osem ur, ko so spore še v zgodnji fazi razvoja, so samci naskočili le v tretjini primerov. Zdrava trupla pa muh niso zanimala. Gliva z izločanjem hlapnih snovi tako povzroči spremembo v paritvenem vedenju.

Muhe so po izpostavljenosti kadavrom opazovali še 10 dni oziroma do smrti in preverili njihovo abdominalno intersegmentalno membrano, kjer se pokažejo prvi znaki okužb. Dobrih triinsedemdeset odstotkov samcev se je po naskoku okužilo z glivo. Parjenje z okuženo in mrtvo samico tako poveča možnost za prenos okužbe in gliva nadaljuje svoj življenjski cikel.

Oddaja posvečena bolj in manj poznanim ritualom dvorjenja v živalskem kraljestvu.
 / 6. 6. 2018

Samec z antenami zazna kemični signal, ki ga sprošča gliva na okuženih kadavrih. Hlapne snovi, ki povzročijo spremembo paritvenega vedenja, so določili z metodo plinske kromatografije in masne spektrometrije. Gre za snovi iz skupine terpenov, natančneje seskviterpene. Poleg novonastajajočih snovi pa gliva vpliva tudi na spremembe v kutikularni zgradbi.

Z raziskavo so pokazali, da gliva E. muscae s sproščanjem terpenov privabi morebitne nove gostitelje, ki jo bodo med nadaljnjim parjenjem prenesli naprej. Že položaj, v katerem pogine domača muha, z razprtimi krili in izpostavljenim abdominalnim predelom, kjer bodo zrasle spore, glivi zagotavlja uspešen prenos spor.

 

Hlape je vdihavala Klara.

 

Vir fotografije: Dead fly - FUTAB, Samyra Serin

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness