Nekateri mikrobni paraziti lahko manipulirajo z obnašanjem svojih gostiteljev. Primer je gliva Ophiocordyceps unilateralis, ki okužene mravlje iz plemena Camponotini prisili, da splezajo na drevesa in se zagrizejo v listje. Na listu ostanejo pritrjene tudi, ko poginijo, iz njihovega trupla pa zraste trosovnik. Mesto pogina mravlje omogoča, da se trosi glive Ophiocordyceps raztrosijo kar se da daleč naokoli. Video posnetek pravkar opisanega pojava je pripet temu prispevku.

Ameriška raziskovalna skupina je želela ugotoviti, kje v telesu mravelj se nahajajo hife glive Ophiocordyceps. V laboratoriju so mravlje okužili s parazitsko glivo, nato pa so z uporabo več mikroskopskih tehnik posneli slike tkiva mravelj, ki so bile na stopnji, ko gliva sproži grizenje v liste.

V nasprotju s pričakovanji hif niso našli v možganih mravelj, pač pa so jih odkrili v ostalih delih glave in telesa, vključno z nogami. Slike, posnete z vrstičnim elektronskim mikroskopom, so sestavili v tridimenzionalni model. Na podlagi modela so videli, da hife tvorijo kompleksne tridimenzionalne strukture, ki ovijejo mišična vlakna mravelj. Nekatere hife so v neposrednem stiku z membrano mišičnih celic mravlje, druge pa so celo prodrle v celično notranjost.

Hife glive Ophiocordyceps so preko majhnih cevk, dolgih približno 1 mikrometer, povezane med seboj. Te cevke omogočajo prenos molekul med hifami. Zaradi neposrednega stika med hifami in celicami mravlje lahko molekule prehajajo tudi v slednje. S proizvodnjo določenih kemikalij bi lahko gliva vplivala na krčenje mišičnih vlaken in torej na gibanje mravlje. Da bomo razumeli, kako gliva nadzira vedenje mravlje, pa bodo potrebne nadaljnje raziskave.

Več raziskav o glivah si želi Angelika.

Vir: http://www.pnas.org/content/early/2017/11/06/1711673114.full