Ameriško-nemška raziskovalna ekipa je objavila način, kako izvedeti več o eksploziji supernove. Napovedali so spekter nevtrinov, ki bi ga lahko izmerili iz dovolj bližnje supernove tipa Ia.

Supernove so zelo svetle eksplozije zvezd, ki se zgodijo ob koncu njihovega življenja. Poseben tip supernov se pojavi v binarnih zvezdnih sistemih, v katerih bela pritlikavka kroži okrog druge zvezde. Bele pritlikavke so zvezde s približno polovico Sončeve mase, a so velike kot Zemlja, kar pomeni, da imajo zelo veliko gostoto. Gostota bele pritlikavke je desettisočkrat večja od Sončeve, kar je milijonkrat več od gostote vode. Primer bele pritlikavke je Sirius B, najsvetlejša zvezda na nočnem nebu.

Bela pritlikavka zaradi visoke gostote na zvezdo sosedo deluje z veliko silo gravitacije. Z nje lahko začne srkati material. Snov se nalaga na beli pritlikavki in ta postaja masivnejša, s tem pa bolj vroča. To se nadaljuje, dokler ne pride do termonuklearnega vžiga ogljika, pri katerem se sprosti toliko toplote, da zvezdo raznese. Pojav imenujemo supernova tipa Ia.

Podrobnosti eksplozij supernov še niso povsem razumljene. O njih bi lahko nekaj izvedeli iz spektra nevtrinov. Nevtrini so zelo lahki delci, za katere obstaja le zelo majhna verjetnost, da pridejo v interakcijo s snovjo. To pomeni, da skozi snov potujejo večinoma nemoteno. Tudi nevtrini iz bele pritlikavke bi nas dosegli, ne da bi jih hudo zmotilo, če bi zvezda ravno eksplodirala.

V objavljenem članku so raziskovalka in raziskovalci objavili spekter, ki bi ga lahko izmerili, če bi zaznali nevtrine iz supernove Ia. Eksplozija bi se za tako meritev morala zgoditi v radiju nekaj tisoč svetlobnih let.

Z očmi je nevtrine neuspešno lovil Junoš.