Naš vsakdan je poln rutin in navad, ki jih izvajamo tako pogosto, da jim večinoma sploh ne namenjamo globokega premisleka. Najsibo to umivanje zob, oblačenje ali pa vožnja s kolesom, vsa ta znanja so integrirana nekje globoko v naših možganih. Raziskave mehanizmov za temi znanji so se lotili ameriški znanstveniki in znanstvenice z univerze MIT.

Podzavestne rutine so le na videz zgolj ena akcija. V realnosti, na primer, postopek umivanja zob sestavlja več delov: nanašanje zobne paste na ščetko, ščetkanje in naposled spiranje ust. Vsi ti deli se povezujejo v skupke, ki tvorijo naše navade. Avtorje in avtorice omenjene študije je zanimalo, kako se ti delci, ki sestavljajo navado, odražajo v možganih.

Pretekle raziskave so pokazale, da ima pri učenju in izvajanju vsakodnevnih navad ključno vlogo možganska struktura, imenovana striatum. Striatum je siva možganovina globoko v velikih možganih in je ena izmed glavnih struktur motoričnega in nagrajevalnega sistema. Raziskovalke in raziskovalci so sedaj identificirali določene skupke striatnih nevronov, ki zaznamujejo začetek in konec izvedbe naših naučenih ritualov. Prav tako so ugotovili, da pomembno vlogo pri tem odigrajo striatni projekcijski nevroni in striatni internevroni.

V okviru raziskave so šest podgan v sedmih tednih naučili uporabiti dve ročici, ki so ju morale pritiskati v pravilnem zaporedju, na primer zaporedju 1-2-2 ali 2-1-2. Vsaka od podgan je imela določeno le eno pravilno zaporedje. Podgane so morale v zadnji fazi raziskave pravilno izvesti naučene sekvence. Za pravilno izvedbo so bile nagrajene z manjšo količino čokoladnega mleka, za napačno pa so jim predvajali beli šum. Medtem ko je živalim tekom tednov izvajanje naloge prehajalo vedno bolj v navado, so raziskovalci in raziskovalke snemali aktivnost njihovih striatnih projekcijskih nevronov. Ugotovili so, da se ti pred iniciacijo akcije in po njenem zaključku vedno bolj aktivirajo.

Striatni projekcijski nevroni tako pri naučenih rutinah izražajo aktivnost le pred samim začetkom in po zaključku teh akcij, med njihovim izvajanjem pa so neaktivni. Raziskovalci in raziskovalke so ugotovili, da med časom izvajanja naučene akcije postanejo aktivni striatni internevroni. Aktivacija teh naj bi bila znak za akcijo v poteku, s čimer naj bi glavnim nevronom preprečevala iniciacijo druge aktivnosti pred zaključkom tekoče.

Izsledki študije pričajo o sofisticiranih možganskih sistemih za priučitev, utrjevanje in izvajanje naših ritualov ter navad. Nadaljnje raziskave s tega področja nas lahko sčasoma privedejo do novih spoznanj o naših motoričnih mehanizmih in posledično tudi k novim metodam zdravljenja motenj pozornosti. Ko si boste naslednjič ščetkali zobe ali se usedli na kolo, ne pozabite na zapletene možganske procese, ki vam omogočajo izvedbo takšnih in podobnih, na videz preprostih, vsakdanjih aktivnosti.

Z novimi spoznanji vas je seznanjal vajenec Marko.