V nedavno objavljeni raziskavi v reviji Scientific Reports so britanske znanstvenice in znanstveniki ugotovili, da dosedanje metode, ki predvidevajo vpliv izumrlih vrst na ekosisteme, ne podajajo natančnih rezultatov. Do sedaj se je namreč predvidevalo, da je z neko izumrlo vrsto izgubljena tudi njena vloga oziroma funkcija v ekosistemu. Vendar se je izkazalo, da, ko vrsta ob katastrofičnem dogodku iz nekega okolja izgine, drugi preživeli organizmi spremenijo svoje vedenje tako, da zapolnijo vrzel izumrle vrste.

Raziskava je temeljila na proučevanju interakcij med vrstami znotraj združbe nevretenčarjev morskega dna, katere predstavniki so školjke, škampi in morski črvi. Organizmi morskih tal so zelo občutljivi na možen scenarij izumrtja, saj se motnjam v okolju težko izognejo. Hkrati so organizmi morskih tal zelo pomembni pri burkanju usedline na morskem dnu. Proces burkanja igra namreč ključno vlogo pri vračanju hranilnih snovi v okolico, kjer so  ostalim organizmom dostopne kot vir hrane.  

Z uporabo matematičnih simulacij so znanstvenice in znanstveniki raziskali možne scenarije delovanja preživelih morskih talnih organizmov, ki se odvijejo ob odsotnosti različnih vrst. Simulacije možnih razpletov so se kazale tudi v različnih odzivih organizmov na spremenjene okoliščine. Smer in jakost odziva preživelih vrst sta odvisna od tipa nadomestila in scenarija oziroma poteka izumiranja.

Rezultati raziskave imajo pomembno vlogo pri ohranjanju bioloških virov in habitatov. S preučevanjem tega področja bo omogočena nadaljnja izpopolnitev modelov, ki skušajo napovedati posledice človekovega delovanja in okoljskih sprememb.

V reviji Behavioral Ecology je bil nedavno objavljen članek, ki podaja razlago za črno-belo obarvanost pand. Ti azijski medvedi se namreč po obarvanosti razlikujejo od svojih večinoma rjavih sorodnikov. Bela obarvanost pand na obrazu, zatilju, hrbtu, trebuhu in križu predstavlja kamuflažo kot prilagoditev življenja na zasneženih območjih. Črna obarvanost ramen in nog pa je namenjena kamuflaži v senci.

Poleg vloge neopaznosti pa ima obrazna obarvanost predvsem funkcijo komunikacije. Črna obarvanost ušes naj bi med osebki tako služila za opozarjanje na prisotnost plenilca, medtem ko je namen črne obarvanosti okoli oči medsebojno prepoznavanje in sporočanje agresije kompetitorjem.

O neizumrlih, črno-belih pandah je pisal Sebastjan.