Revija Nature Ecology and Evolution je prejšnji teden objavila raziskavo, v kateri norveški in japonski znanstvenik poskušata ugotoviti vplive globalne trgovine na izumiranje živalskih vrst. Rezultati študije so vizualno predstavljeni v obliki zemljevidov, ki prikazujejo, kako potrošnja v Združenih Državah Amerike, Evropski uniji, na Kitajskem ter na Japonskem vpliva na ogroženo živalstvo ekonomsko manj razvitih držav.

Pri ustvarjanju zemljevidov sta raziskovalca za vsako izmed 6830-ih živalskih vrst, vključenih v raziskavo, določila, kakšna industrija jo najbolj ogroža. Nadalje sta identificirala glavne produkte vsake od industrij ter jih nato povezala s končnimi porabniki. V prikaz sta vključila tudi neposredne grožnje živalim, kot so na primer lov, uničevanje habitata zaradi kmetijstva, gozdarstva ali širjenja urbanih območij ter onesnaževanje.

Rezultati so pokazali, da so posledice evropskega potrošništva za živalstvo najbolj uničujoče v Afriki, natančneje v Maroku, Etiopiji, Zimbabveju in na Madagaskarju. Japonski način življenja vpliva na vrstno pestrost jugovzhodne Azije in Papue Nove Gvineje, kjer so velike plantaže oljnih palm in kakavovca. Nenasitni Američani pustošijo po Braziliji, največjo grožnjo pa začuda ne predstavljajo živalim Amazonskega pragozda, temveč tistim, ki naseljujejo južna hribovja Brazilije, izvozni produkti tamkajšnjega izredno razvitega kmetijstva namreč praviloma romajo v Severno Ameriko.

Študija naj bi pripomogla predvsem k razumevanju izumiranja vrst ter k sprejemanju ukrepov za njihovo varovanje. Hkrati pa govori žalostno zgodbo. Večina omenjenih držav znotraj svojih meja skrbno čuva ogrožene živalske vrste, a so očitno cenejši izdelki in surovine prevelika konkurenca varovanju okolja, kadar so posledice odmaknjene na stotine kilometrov stran od našega domačega praga.

Za upočasnitev izumiranja živali bo manj trošil vajenec Gregor.