Dandanes si želimo vedno več sladke hrane s čim manj kalorijami. To nam zagotavljajo umetna sladila, kakršno je tudi aspartam. Najdemo ga lahko v čigumijih, sladkih pijačah ali farmacevtskih sredstvih, njegovi učinki pa so v veliki meri neraziskani. Zaradi študij, ki so sladilo povezale z različnimi motnjami v delovanju živčevja, prisotnimi pri boleznih kot so migrene ali Parkinsonova bolezen, se je raziskovalna skupina iz Brazilije odločila preučiti vpliv aspartama na možgane razvijajočih se podgan.

Znanstveniki in znanstvenice so uporabili dve skupini podgan: dobro prehranjene in podhranjene podgane. Mladičke iz obeh skupin so tri tedne pitali z različnimi količinami aspartama.

Živali so vsak teden tehtali in opazili, da so imele podgane, ki so dobivale višje količine sladila, nižjo telesno maso. To bi lahko bila posledica nižjega apetita podgan ali vpliva aspartama na metabolizem. Rezultati torej kažejo, da uživanje aspartama zavira pridobivanje telesne mase v razvojnem obdobju.

Nato so raziskovalke in raziskovalci izvedli poskus v dvignjenem labirintu. To je test, ki se najpogosteje uporablja za ocenjevanje tesnobnega vedenja. Tam so opazovali, v katerem delu labirinta so se zadrževale podgane, in podatke obdelali s statističnimi orodji. Dobro prehranjene podgane z visoko količino zaužitega aspartama so se pretežno zadrževale v zaprtih delih labirinta in s tem izražale tesnobnost. Poleg tega so tiste z več zaužitega aspartama izločile več iztrebkov, kar nakazuje na občutke strahu.

Podganam so izmerili tudi hitrost in trajanje nevronskega odziva, ki mu sledi zadušitev možganske aktivnosti. Podgane z več zaužitega aspartama so imele nižjo hitrost in daljše trajanje nevronske nevzdražnosti, kar je bilo najbolj izrazito pri podhranjenih podganah. Izid tega poskusa kaže, da dolgotrajna izpostavljenost aspartamu v razvijajočem obdobju vpliva na možganske funkcije tudi v poznejših letih življenja.

Ugotovitve torej nakazujejo, da je vpliv aspartama odvisen od njegove zaužite količine ter da so njegovi učinki pri podhranjenosti bolj izraziti. Dolgotrajno uživanje aspartama pri razvijajočih se podganah povečuje tesnobnost in ima dolgolgoročne učinke tudi v odrasli dobi.

Avtorji raziskave namigujejo na zmernost pri uživanju aspartama pri nosečnicah in doječih materah ter njihovih novorojenčkih. Najbolj ranljiv del prebivalstva pa so podhranjeni, ki nimajo dostopa do ustrezne hrane za rast in razvoj fizioloških sistemov, saj je pri njih vpliv zaužitega aspartama največji.

Podgane je z aspartamom pitala vajenka Živa.