V današnjem ZbritOFFu o prelomnih znanstvenih člankih in termometriji v sistemu hladnih atomov.

Hedlajne znanstvenih zavihkov številnih revij je nedavno polnila vest o domnevnem zniževanju stopnje napredka v znanostih. Ameriška raziskovalna skupina je v reviji Nature objavila članek, ki je v številkah prikazal opazko o zmanjševanju pogostosti prelomnih znanstvenih člankov. To so članki, ki odprejo nova raziskovalna polja, močan pečat pa pustijo tudi v vzorcih citiranja znanstvene literature.

Za razumevanje stopnje prelomnosti je pomemben kontrast s citiranostjo. Nekateri močno citirani članki, denimo članek avtorjev Kohna in Shama o teoriji gostotnih funkcionalov, so pravzaprav utrdili pripadajočo znanstveno panogo, zato jih nimamo za prelomne. To pomeni tudi, da prelomnost ni nujno pokazatelj napredka. Temu primerna je novo predlagana metrika prelomnosti in konsolidacije, s katero so avtorji analizirali vzorce v citiranju iz podatkovnih baz iz obdobja zadnjih 70 let, med drugim Web of science.

Trend zmanjševanja deleža prelomnih člankov so opazili pri vseh disciplinah, tako fizikalnih kot družbenih znanostih in vedah o življenju ter medicini. Poleg tega so enak trend opazili v vseh kvartalih citiranosti člankov, torej so tudi najvplivnejši članki postali manj prelomni za utečena področja raziskovanja. Izpostavljajo, da se število najbolj prelomnih člankov v zadnjih desetletjih pravzaprav ne spreminja, vendar ti predstavljajo vedno manjši delež vseh objav. Raziskava zaradi vidnosti utegne sprožiti pomembno diskusijo med snovalci znanstvenih politik. Avtorji raziskave jim v zaključku članka predlagajo pogostejša sobotna leta, saj bi v teh raziskovalci in raziskovalke imeli možnost temeljito spremeniti področje svojega raziskovanja.

Na spletnem odložišču prednatisov arXiv pa lahko beremo o raziskavi skupine z Massachusettskegainštituta za tehnologijo, ki je predstavila novo metodo meritve lokalne temperature v plinu hladnih atomov. Z njo so lahko opazovali širjenje toplote v močno sklopljenem plinu fermiónskih atomov in prek tega opazovali prehod v supertekoče stanje.

Tehnični napredek pri meritvi je predvsem prostorska ločljivost. Meritve temperature v hladnih atomskih plinih so zahtevne in navadno posredne, denimo prek entropíje. Tu pa so z laserskim žarkom izbijali delce v od preostalega sistema ločeno stanje, število izbitih delcev pa je posredno odvisno od temperature. Istočasno so z uveljavljenimi tehnikami lahko izmerili tudi lokalno gostoto in tako pridobili polno informacijo o širjenju toplote skozi sistem. 

Z novo metodo so lahko v fermiónskem atomskem plinu izmerili delež delcev v supertekočem stanju in pojav tako imenovanega drugega zvoka, ki je zvoku podoben način širjenja toplote in je značilen za supertekočine. Meritev transporta toplote v močno sklopljenih sistemih je dolgoživ cilj za eksperimente s hladnimi atomi. Novopredstavljeno tehniko bi lahko v prihodnosti uporabili tudi v sistemih, ki direktno simulirajo elektrone v superprevodnih materialih, in tako morda pridobili pomembno novo znanje za izdelavo snovi, ki postane superprevodna pri sobni temperaturi.

vir slike: https://deepai.org/machine-learning-model/text2img