Tokratni Znanstveni britoff postavljamo med toplotne in masne tokove. Švicarska raziskovalna skupina je opazovala vpliv interakcij med gradniki na termoelektrični efekt v plinu hladnih atomov.

Termoelektrični Seebeckov pojav je pojav električne napetosti ob temperaturnem gradientu v materialu. Ta nastane, ker mikroskopski nosilci energije nosijo tudi naboj. Napetost je v dobri kovini manjša na vročem koncu. Vendar lahko vpliv interakcij po Andersonovi mantri - več je drugačno - to sliko močno spremeni, ker mikroskopski nosilci namesto posameznih elektronov postanejo kompleksne

večdelčne vzbuditve.

V resničnih materialih so poleg tega prisotni tudi nečistoče, mrežni defekti in fononi, kar otežuje interpretacijo. V eksperimentu s hladnimi atomi pa teh otežujočih okoliščin ni, zato se je skupina lahko osredotočila zgolj na vpliv interakcij med atomi. Plin nevtralnih litijevih atomov so ohladili do približno 200 nanokelvinov in vstavili v dva mezoskopska rezervoarja, ki sta bila povezana z efektivno dvodimenzionalnim ozkim grlom. Enega izmed rezervoarjev so nato segreli in opazovali dinamiko v sistemu z merjenjem časovne odvisnosti števila atomov v toplem in hladnem rezervoarju. Meritve so izvedli ob močni in šibki interakciji med atomi, kar so lahko nadzorovali s tehniko Feshbachove resonance.

V primeru šibkih interakcij so opazili, da lahko z izbiro napetosti na ozkem grlu dobro nadzorujejo smer toka delcev med ekvilibracijo. V primeru močnih interakcij je bil tok delcev nekajkrat hitrejši, imel pa je tudi nasprotno smer. Ta nenavaden efekt je direktna posledica močnih interakcij, avtorji pa ga pripisujejo nastanku superfluidne faze, v kateri litijevi atomi tvorijo pare.

Za konec omenimo še značilni test za nenavadno termoelektriko: Lorentzevo število, ki povezuje nabojno in toplotno prevodnost. Ob vklopu interakcij se je zmanjšalo za red velikosti kot posledica hitre dinamike nosilcev energije in naboja. Opisani poskus je tako kontrolirana platforma za raziskovanje termoelektričnih pojavov, ki so baza marsikaterih tehnologij prihodnosti. Raziskava je odprto dostopna v spletni reviji Physical Review X.