Raziskovalna skupina iz ZDA v reviji Nature Communications poroča o študiji sestave črevesne mikrobiote pri gorilah.

Črevesno mikrobioto sestavljajo številni mikroorganizmi, ki živijo v naših prebavilih in opravljajo različne naloge. Mikrobiota med drugim prispeva k presnovi težje prebavljivih živil, vpliva na hormonsko ravnovesje in na vsesplošno zdravje pri ljudeh in živalih. V zadnjem času pa se je izkazalo, da se sestava črevesne mikrobiote spreminja v odvisnosti od različnih dejavnikov, denimo sprememb okolja ali življenjskega stila.

V raziskavi so tri leta zbirali vzorce fekalne mikrobiote 87-ih goril in 18-ih šimpanzov iz deževnih gozdov Republike Kongo. Za identifikacijo mikroorganizmov v vzorcih so uporabili metodo sekvenciranja ribosomalne RNA, ki omogoča razlikovanje med različnimi vrstami mikroorganizmov. Sestavo mikrobiote goril in šimpanzov so primerjali z mikrobioto ljudi iz ZDA in Mongolije, ter z opicami starega sveta, med katere se uvrščajo na primer makaki.

Ugotovili so, da je sestava mikrobiote močno povezana s sezonskimi spremembami v dostopnosti hrane. V času, ko so se gorile hranile pretežno z zrelim sadjem, je bila sestava mikrobiote drugačna kot v času, ko so posegale po lubju in listju. Opazili so tudi razlike v sestavi mikrobiote med opicami in ljudmi ter manjšo raznovrstnost mikrobiote pri ljudeh kot pri opicah.

Raziskovalci in raziskovalke ugotavljajo, da je odzivnost mikrobiote na spremembe načina prehranjevanja verjetno eden izmed mehanizmov, ki opicam omogočajo lažjo prilagoditev in preživetje ob spremembah v okolju. Poznavanje mikrobiote pri človeku podobnih opicah bo v prihodnosti morda omogočilo ponovno obogatitev vedno revnejše človeške mikrobiote, ki je posledica slabe prehrane in pretirane uporabe protimikrobnih sredstev.

Na svojo mikrobioto pazi Barbara.