Raznolike oblike telesa med različnimi biološkimi spoli so pomemben element variabilnosti znotraj vrste. Pri nekaterih vrstah živali lažje vidimo razliko med samcem in samico iste vrste kot pa pri predstavnikih drugih vrst. Raziskovalna skupina iz Indiane je v znanstveni reviji Nature Communications predstavila raziskavo genov, ki pri hrošču iz družine skarabejev usmerja razvoj različnih telesnih oblik pri samcih in samicah.

Spolni dimorfizem med samcem in samico ni enako izrazit v vseh tkivih organizma. Dimorfizem je pojav, ko se pri isti vrsti enak organ pojavlja v dveh različnih oblikah. Vsaka žival je nekakšen mozaik, ki ga sestavljajo telesne regije, ki so glede na gensko določen spol razvite v različne oblike in do različnih stopenj. Številne raziskave kažejo, da pri živalih različno izražanje genov glede na kontekst genskega spola usmerjajo tako imenovani doublesex geni.

Izražanje genov so znanstveniki opazovali pri hrošču Onthophagus taurus, ki med drugim slovi tudi kot najmočnejša žival, saj lahko potiska objekte z 850-krat večjo maso od svoje. Samec in samica te vrste hrošča se razlikujeta v predelu genitalij in velikosti izrastkov na prsni regiji ter glavi. Da bi ugotovili, kako sodelujejo doublesex geni pri razvoju genitalnega predela in izrastkov različnih spolov, so ga tarčno izbili iz genoma hroščev, torej se pri testnih osebkih ni izražal. Pri samcih z izbitim genom so v času razvoja v odraslo žuželko zrasli krajši izrastki in manj izrazite genitalije. Pri samicah pa je odsotnost gena vplivala le na dolžino izrastkov na prsni regiji in glavi.

Raziskovalna skupina na podlagi rezultatov predvideva, da je prav tovrstni vpliv genov na razvoj spolnega dimorfizma pomemben mehanizem za nastanek novosti v procesu evolucije. Tako na primer asimetričen razvoj določenih organov na nivoju posameznika, ki nastane glede na genetski spol, omogoča razmeroma hiter pojav novih lastnosti. Nove lastnosti se torej lahko razvijejo kot posledica genskega spola in delovanja doublesex genov, ki uravnavajo spolni dimorfizem.

Uspešno pa se v zadnjih dneh parijo tudi dvoživke. Prišel je čas selitev žab in pupkov iz njihovih prezimovališč proti vodam, kjer bodo odložili svoj mrest. Na tej poti morajo pogosto prečkati prometne ceste in pod avtomobili lahko pogine tudi polovica celotne populacije. V namen preživetja dvoživk na poti do vode je društvo Žverca organiziralo reševalno akcijo Pomagajmo žabicam, ki se ji lahko priključi vsak. Potrebujete le odsevni jopič, dobro svetilko in vedro, v katerega boste nabrali žabe in jih odnesli preko ceste. Več informacij o lokacijah in terminih pa si lahko preberete na spletni strani Pomagajmo žabicam.si

Žabam na pomoč bo skočila Urša.