Za današnji mavrični ZbritOFF smo prebrale študijo škotske raziskovalne skupine o povezavah med samomorilnostjo mladih LGBT+ oseb in izpostavljenostjo okoljem, sovražnim kvir osebam. Želela je raziskati povezavo med samomorilnostjo in načini subjektivacije v tovrstnih okoljih. Svoje izsledke je skupina objavila v reviji Social Science & Medicine.

Kakovostnih študij o duševnem zdravju mladih kvir oseb je malo. Škotska raziskovalna ekipa je zasnovala kvalitativno intervjujsko raziskavo, v kateri je želela ovrednotiti stvarne življenjske dejavnike, ki so oblikovali identitetno pot 24 oseb, starih od 16 do 24 let, ki so se samoidentificirale kot LGBT+ osebe. Vse vključene osebe so v preteklosti že preživele poskus samomora ali pa so se spopadale s samomorilnimi mislimi. Glede dobrih praks lahko izpostavimo, da so bila vprašanja med drugim sooblikovana v dialogu z lokalno kvir skupnostjo, ki je povabila k študiji tudi pomagala razdeljevati. Poglobljeni narativni intervjuji so bili izvedeni tako, da so bili vključenim v raziskavo ves čas zagotovljeni varno okolje, udobje in pomoč.

Pri snovanju intervjujskih vprašanj se je raziskovalna ekipa osredotočila na nekatere modele subjektivacije kvir oseb, ki slonijo na primer na teoriji normativnosti, po kateri z uspehi kvir skupnosti v političnih bojih razne oblike fobij izginjajo, ostajajo pa normativi cisspolnih in heteroseksualnih življenjskih načinov. To, da je v kontekstu normativne šolske, družinske, delovne ali prostočasne skupnosti prisotnost kvir osebe moteč dejavnik, mladi kvir ljudje doživljajo kot pritisk oziroma vzrok za to, da jih drugi zavračajo. Pritisk, naj svoje občutke potlačijo in da v širši skupnosti zanje ni prihodnosti.

Intervjuvane osebe so podale podrobne opise dinamike odnosov v družini in s sovrstniki, sprememb med procesom outiranja, med iskanjem zaposlitve, glede nedoseganja neoliberalnih delovnih standardov. Za mnoge je trenutek, ki jih je izoblikoval, predstavljalo šolsko ustrahovanje in zavračanje ter občutek odvečnosti in motečnosti, za druge brezplodno prevpraševanje lastne identitete, sram in ujetost v materialno odvisnost od staršev. Samopoškodovanje kot odziv na zunanje socializacijske dražljaje je bilo za mnoge intervjuvane način preusmerjanja disociativnih epizod, pri drugih iskanje možnosti, da je nekomu zunanjemu mar.

Samomorilnost je odziv kvir osebe na preplet ozračja cisheteronormativne skupnosti, kvirfobije v medosebnih odnosih in posameznih psiholoških stanj. Raziskovalna skupina ugotavlja, da so raznovrstni pozivi k normiranju spolne usmerjenosti in družbenega spola tisti dejavnik, ki najbolj dejavno prispeva k pojavu samomorilnosti. Normiranje bi zahtevalo dejansko spremembno identitete kot načina izražanja, s čimer povezujejo pojav razosebljenja.

Avtorska ekipa zaključuje kritično, da narativni intervjuji nastajajo v interakciji med njo samo in intervjuvanimi osebami, kar sooblikuje potek raziskave glede na pričakovanja in doživljanje intervjuja. Kljub temu ugotavljajo, da so se samomorilne misli pri mladih pojavile že pred 14. letom, zato predlagajo nadaljnje pogovore s še mlajšimi kvir osebami, da bomo lahko bolje razumeli zgodnje socializacijske prakse in kako vplivajo na duševni ustroj in razvoj.

Kvir opolnomočenju, osvoboditvi in revoluciji se pridružuje Luka.