Raziskovalna skupina iz Virginije je v reviji Current Biology objavila novo študijo, izvedeno na miših, ki odkriva, da sta možganski center za užitek in možganska biološka ura povezana. Tako visokokalorična hrana, ki nam prinaša užitek in spodbudi izločanje hormona sreče oziroma dopamina, moti običajen urnik hranjenja. Posledica tega pa je lahko prekomerno nažiranje s hrano in debelost. 

Zaradi lahke dostopnosti visokokalorične hrane lahko hitro pretiravamo z vnosom kalorij v vsakodnevni prehrani, to pa lahko vpliva na pojav debelosti. Debelost in ostale z njo povezane bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2 (dve), bolezni srca in ožilja ter metabolni sindromi, pa so pandemije, ki znatno skrajšajo življenjsko dobo. Prenajedanje, prigrizki in nenačrtovani obroki izven običajnega ritma prehranjevanja motijo čas presnovnih procesov, ki ga določa biološka ura v možganih. 

Znanstveniki so posnemali to 24-urno razpoložljivost hrane s pomočjo miši kot vzorčnih modelov. Pokazali so, da nažiranje in prigrizki izven časa hranjenja, ki ga določa biološka ura, sčasoma vodijo v debelost. 

Na testnih miših so preizkusili učinke različne hrane. V poskusu so imele živali ves čas dostop do hrane. Ugotovili so, da so miši, ki so se prehranjevale s hrano, ki je po kalorijah in vsebnosti maščob podobna hrani v divjini, vzdrževale običajni urnik prehranjevanja in aktivnosti ter primerno telesno težo. Miši, ki so jih hranili z visokokalorično hrano, pa so se hitro začele prenažirati in debeliti. 

Predvidevali so, da je prenažiranje povezano z dopaminom. Dopamin je namreč hormon, ki v nas povzroča veselje in užitek. Tako je ravno užitek, ki ga občutimo ob uživanju okusne visokokalorične hrane, posledica sproščanja dopamina. Ta hormon sreče tako deluje kot nekakšna nagrada za naše telo. To nas žene v ponovno prenažiranje, ki znova privede do sproščanja dopamina. 

Da bi to tudi dokazali, so eni skupini miši odstranili receptor za dopamin, imenovan Drd-1. Pri teh miših je bila zato motena dopaminska signalizacija in niso občutile užitka pri hranjenju. Tako so te miši ohranile svoj normalni ritem prehranjevanja in se niso zredile, tudi če so imele visokokalorično hrano stalno na voljo. 

Z raziskavo so tako dokazali, da je ekspresija receptorja Drd-1 za dopamin potrebna za pojav prenažiranja z visokokalorično hrano. Dokazali pa so tudi, da signalizacija Drd-1, ki povzroča užitek kot odziv na visokokalorično hrano, moti ritem hranjenja in aktivnosti, ki ju določa biološka ura v možganih.

Namesto tega, da se povsem odpovemo dopaminu in posledično sreči ter užitkom, pa raje pazimo na to, kakšno hrano jemo, in bodimo čim bolj aktivni. Naj to ne ostanejo le naše novoletne zaobljube!

Med pisanjem je prekomerno sproščala dopamin vajenka Iza.