Ameriški raziskovalci in raziskovalke v znanstveni reviji Science poročajo, da na potek okužbe z gripo vpliva letnica rojstva okužene osebe. Prvi stik otroka z določenim sevom virusa gripe se namreč kot pečat vtisne v spomin njegovega imunskega sistema. Ta ga nato celo življenje varuje pred hudimi okužbami s sorodnimi sevi virusa.

Virus gripe je med prebivalstvom stalno prisoten, še posebej nevaren pa je za starejše in imunsko oslabljene bolnike. Na površini virusa se nahajata beljakovini hemaglutinin ali krajše HA ter nevraminidaza ali NA. Obe beljakovini omogočata okužbo celice in širjenje virusa. Z istima kraticama označujemo različne seve gripe: s H5N1 poimenujemo ptičjo.

Statistična analiza resnih primerov gripe, ki so jo opravljali daljše časovno obdobje, je razkrila, da je bolj kot starost obolelih za resnimi primeri gripe pomembna pripadnost določeni generaciji. Posamezniki, rojeni pred letom 1968, so bili v zgodnjem otroštvu izpostavljeni sevom HA1, kamor uvrščamo tudi ptičjo gripo. Tisti, rojeni po letu 1968, so bili izpostavljeni sevom HA2. Starejši oziroma tisti, ki so bili kot otroci izpostavljeni virusom, sorodnim ptičji gripi, so na to nevarno bolezen tudi bolj odporni. Pripadniki mlajše generacije pa v primerjavi s starejšimi pogosteje resno zbolijo.

Trenutno med prebivalci kroži sev iz skupine HA2. Zaradi predhodne izpostavljenosti so mlajši člani družbe nanj odpornejši, bolj ogroženi pa so starejši. Medtem ko po naravni poti prihaja do kolektivne imunosti na seve iz skupine HA2, pa sevi iz skupine HA1 postajajo vedno bolj nevarni.

V raziskavi prevprašujejo tudi časovno umestitev otroškega cepljenja proti različnim sevom virusa gripe in smiselnost cepitve že pred naravno izpostavitvijo virusu. Nova spoznanja omogočajo lažje prepoznavanje ogroženih skupin prebivalstva in posledično tudi natančnejšo napoved pandemije gripe.

S svojo generacijo se bo proti gripi borila Andrea.