Ste se kdaj vprašali, kako to, da so sesalci, živeči v vodi, večji od svojih kopenskih bratrancev in sestričen? Najpogostejši odgovor na to vprašanje je, da jim voda omogoča večjo težo. Tako jim je zaradi vode prihranjeno nositi večjo težo na dveh ali štirih nogah. Raziskovalna skupina z Univerz Stanford in Louisiana pa o tej razlagi ni bila tako prepričana. Zato so s pomočjo kompleksnih modelov preučili, zakaj so morski sesalci v resnici tako veliki.

V raziskavi so uporabili teže tako še živečih vodnih sesalcev kot tudi mere iz fosilnih ostankov. Preučili so predstavnike štirih skupin, in sicer morskih krav, kitov, tjulnjev in vider. Z modeli so preučili vpliv ekoloških, biomehaničnih in fizioloških dejavnikov, ki bi lahko vplivali na velikost živali.

Ugotovili so, da obstaja tarčna teža, h kateri stremijo vrste iz redov kitov, morskih krav in tjulnjev, to je petsto kilogramov. Petsto kilogramov naj bi bila teža, ki je optimalna glede na porabo energije in metabolizem vodnih sesalcev. Te živali morajo poskrbeti za stalno telesno temperaturo, kar pa je v hladni vodi za manjše sesalce težje kot za velike. Pri tem pa morajo za ohranjanje temperature imeti na voljo dovolj hrane in tudi dobro presnovo. Ravno presnova pa omejuje neskončno rast in težo vodnih sesalcev.

Vidre pa so v tem pogledu posebnost. Raziskovalna skupina predvideva, da vidre ne sledijo trendu ostalih vodnih vrst sesalcev, ker veliko časa preživijo tudi na kopnem. Zanimivo pa je, da so vrste iz podredu vosatih kitov razvile še dodatno prilagoditev, ki jim omogoča, da lahko nekateri osebki tehtajo več kot sto ton. Ta prilagoditev so rožene plošče oziroma vosi v njihovih čeljustih. Skozi rožene plošče filtrirajo morsko vodo, pri tem pa se majhne živali in plankton ujamejo na resice in ščetine. S tem prihranijo energijo pri pridobivanju hrane, hkrati pa lahko zaužijejo veliko več hrane kot njihovi zobati sorodniki iz ostalih vrst kitov.  

Planktona si s kiti ne želi zobati Zarja.