Nočno osvetljevanje ulic je eden glavnih virov svetlobnega onesnaževanja. Osvetljevanje neposredno vpliva na rastline in živali, vse več pa je znanega tudi o vplivu osvetljevanja na interakcije med njimi. Britanska raziskovalna skupina je skušala ugotoviti, kako čezmerno osvetljevanje v bližini človekovih bivališč vpliva na opraševanje rastlin, za katerega ponoči med drugim skrbijo tudi nočni metulji.

Umetno osvetljevanje je ena glavnih in vse bolj prisotnih antropogenih sprememb okolja. Čeprav je povezana z urbanizacijo, umetna svetloba vpliva tudi na naravne in polnaravne ekosisteme. Zaradi dokazanih vplivov na življenje nočnih organizmov se je pojavila težnja po vzpostavitvi ritmov osvetljevanja, ki bi ga vsaj v enem delu noči omejili. Sočasno pa se že posodablja javna razsvetljava z LED-lučmi, ki svetijo usmerjeno proti tlom.

Umetno osvetljevanje na nočne metulje vpliva na več načinov. Osvetljevanje neposredno vpliva na interakcije metuljev z rastlinami. Osvetljene površine namreč privabljajo nočne metulje, kar omeji časovno obdobje, ki ga preživijo na neosvetljenih delih, kjer so običajno prisotne rastline. Ker se metulji prehranjujejo z izločki rastlin, lahko ostanejo brez hrane, kar prepreči tudi prenos pelodnih zrn in s tem oprašitev rastlin.

Pri raziskavi so uporabili eno izmed sorodnih vrst navadne pokalice, ki jo najdemo v različnih delih Evrope. Rastlina običajno raste ob robovih cest in je tako pogosto izpostavljena svetlobi. Da bi ugotovili, ali imajo pri opraševanju te rastline večji pomen dnevni ali nočni opraševalci, so pripravili 4-dnevni eksperiment, pri katerem so dostop do cvetov omogočili samo nočnim, samo dnevnim ali pa tako nočnim kot dnevnim opraševalcem. Proučili so 417 cvetov in ugotovili, da jih je bilo uspešno oprašenih 46 %. Oprašitev je bila najuspešnejša pri rastlinah, do katerih so dostopali tako dnevni kot nočni opraševalci.

Da bi ugotovili, ali obstaja razlika med opraševanjem ob večji oziroma manjši osvetljenosti površin, so raziskovalci proučevali vpliv omejene osvetljenosti okoli polnoči in ga primerjali z naravnim stanjem brez osvetljevanja. Tudi tu so opazovanja opravljali štiri dni zapored.

Ugotovili so, da ob ugašanju osvetljave okoli polnoči nočni metulji zagotovijo podobno stopnjo oprašitve rastlin kot na od svetlobe oddaljenih površinah. Pri tem so ugotovili, da ni pomembno, ali javno osvetljavo sestavljajo sodobne LED-luči, usmerjene proti tlom.  

Ugašanje luči v vsaj enem delu noči ima torej pozitivne učinke na opraševanje. Dobra novica pa je tudi, da bi z vpeljavo te preproste rešitve ne le ohranjali biotsko pestrost, temveč privarčevali tudi ogromno energije in denarja.

Z osvetljevanjem ponoči varčuje Mojca.