Živali se v naravnem okolju znajdejo v različnih stresnih situacijah, lahko jim preti pomanjkanje hrane ali jih ogrožajo plenilci. Pod tovrstnimi pogoji marsikateri vretenčarji izražajo čustvom podobna stanja. Tudi pri nekaterih žuželkah so ob odzivu na različne dražljaje opisali podobna stanja. Raziskovalna skupina z Univerze v Newcastlu v Združenem kraljestvu je raziskala odziv čmrljic na stres. Zanimalo jih je predvsem, ali čmrljice, izpostavljene stresu, izkazujejo čustvom podobna stanja. Drugače povedano, ali so čmrljice po izpostavitvi stresu optimistične ali pesimistične.

Čustvom podobna stanja naj bi vplivala na kognitivno procesiranje informacij, tako naj bi pri pozitivnih in nevtralnih stanjih živali izkazovale optimistično, v negativnih stanjih pa pesimistično pristranskost. Raziskovalci in raziskovalke čustvom podobna stanja običajno preučujejo s testi pristranskosti presoje. Pri tem živali najprej naučijo povezati en dražljaj s pozitivno nagrado in drug dražljaj z manj pozitivno nagrado. Potem jih izpostavijo dvoumnemu dražljaju, ki je med pozitivnim in negativnim dražljajem in spremljajo, kako se žival odzove. Omejitev teh testov je, da večinoma merijo le, ali se žival premakne do nekega signala ali ne. Premik bi lahko bil povezan tudi z drugimi dejavniki, kot so pozornost, vzburjenost in motivacija. Zato je raziskovalna skupina razvila test, kjer se mora namesto odziva zgolj na izoliran dražljaj čmrljica odločiti za eno izmed ponujenih možnosti. 

Čmrljice so se na začetku naučile, da na primer modra barva zaslona pomeni, da je na levi strani prostora prisotna boljša nagrada v obliki sladkorja. Zelena barva zaslona kaže na malo slabšo nagrado, ki se skriva na desnem koncu prostora. V obeh primerih je na drugi strani voda. Raziskovalna skupina je to uspešno naučila 48 čmrljic, ki so jih razdelili v tri skupine po 16 osebkov. Dve skupini so izpostavili stresu v obliki tresenja in prijema z robotsko roko, na kateri je bila gobica. Oboje naj bi prestavljalo stres, ki ga ustvarijo plenilci. Tretja skupina ni bila izpostavljena stresu, ampak so bile čmrljice le izpuščene v prostor, ki so ga lahko raziskale.

Potem so vsako čmrljico posebej izpostavili enemu izmed petih dražljajev. Od tega sta bila dva dražljaja barvi, ki so ju čmrljice prej že povezale z dobro in slabšo nagrado. Ostali trije dražljaji so bili dvoumni in so predstavljali barvne odtenke med zeleno in modro. Mešanica treh četrtin modre in četrtine zelene barve bi tako v našem primeru nakazovala boljšo nagrado. Pol zelene in pol modre je pomenilo najbolj dvoumen dražljaj. 

Raziskovalna skupina je spremljala, h kateri nagradi je odletela katera čmrljica glede na to, kaj je bila naučena in ali je bila izpostavljena stresu. S statistično analizo in modeliranjem so ugotovili, da so čmrljice, ki so bile izpostavljene enemu izmed stresnih pogojev, manj pogosto odšle do mesta, kjer naj bi se skrivala boljša nagrada, ko so bile izpostavljene dvoumnim dražljajem. Izražale so torej pesimistično pristranskost. Medtem so čmrljice iz kontrolne skupine izražale pričakovana vedenja in so pri dvoumnih dražljajih vseeno pogosteje odšle do mesta, kjer naj bi bila pozitivna nagrada, bile so torej optimistične. 

To odkritje dodaja v mozaik raziskav, ki kažejo, da tudi žuželke izražajo čustvom podobna stanja. Raziskovalna skupina izpostavlja pomen čustvom podobnih stanj za prilagajanje na negotovosti in nevarnosti v okolju. Zaključujejo s tem, da samih mehanizmov tovrstnih stanj in vedenj pri žuželkah še ne poznamo in tudi ne vemo, ali imajo čustvom podobna stanja skupnega prednika pri vseh živalih ali so se razvila neodvisno.