Skupina več kot sto raziskovalk in raziskovalcev iz različnih evropskih univerz in raziskovalnih institucij je v znanstveni reviji Nature objavila članek o razvoju laktazne persistence, to je sposobnost presnavljanja laktoze skozi vse življenje. Poskušali so najti odgovor na vprašanje, zakaj smo Evropejci razvili sposobnost prebave laktoze v odraslem življenju.

Laktoza je mlečni sladkor, disaharid, sestavljen iz glukoze in galaktoze, povezanih z glikozidno vezjo. Oba monosaharida lahko ljudje uporabimo pri metabolizmu, za prebavo laktoze pa potrebujemo encim laktazo, ki jo proizvajamo predvsem v mladostni dobi, s starostjo pa njena produkcija pada. Če laktoze v prebavilih ne uspemo metabolizirati do debelega črevesa, ta tam postane hrana za bakterije, ki pri njenem razkroju proizvajajo pline in povzročajo napenjanje, diarejo ter druge simptome laktozne intolerance. 

V preteklosti so domnevali, da smo ljudje razvili laktozno toleranco tudi v odrasli dobi, ker je uživanje mleka predstavljalo evolucijsko prednost. Do zdaj pa ni bilo nobene utemeljene razlage, katera prehranska komponenta mleka naj bi prispevala k večjemu preživetju posameznikov, ki lahko mleko presnavljajo tudi v odrasli dobi. Prav tako so nekateri zmotno domnevali, da se je sposobnost prebavljanja laktoze tudi v odraslem obdobju razvila zaradi vsakodnevnega uživanja mleka.

Raziskovalna skupina je analizirala več kot sedem tisoč arheoloških ostankov loncev in preverila prisotnost mlečne maščobe, da so si ustvarili sliko o zgodovini uporabe mleka.  Te podatke so nato primerjali s stotinami starodavnih človeških genomov iz različnih območij in obdobij z uporabo naprednega modeliranja. Pridobljene podatke so primerjali z aleli v današnji populaciji. 

Ugotovili so, da se je sposobnost prebavljanja mleka neodvisno razvila v različnih starodavnih populacijah. Najvišjo pojavnost so zaznali v Evropi. Zanimivo je, da se je laktozna toleranca pojavila šele okrog 6.000 let po domestikaciji goveda in drobnice. To nakazuje na dejstvo, da so naši predniki te živali prvotno uporabljali za meso in za pomoč pri pridelavi poljščin, šele kasneje pa so začeli uživati njihovo mleko. To so začeli uporabljati v obdobjih lakote, ko ni bilo na voljo druge, energijsko dovolj bogate hrane. 

Raziskovalke in raziskovalci predvidevajo, da je sposobnost prebave mleka v obdobju lakote predstavljala dovolj veliko selekcijsko prednost, da se je laktozna toleranca obdržala v populaciji. Danes ta prednost ni več tako očitna, saj so simptomi laktozne intolerance precej obvladljivi, v preteklosti pa so bili lahko usodni. 

Ne glede na prepričljive razlage in potrjene hipoteze še vedno ne moremo z gotovostjo trditi, da se je laktazna persistenca v populaciji ohranila zgolj zaradi prednosti v primeru lakote. Potrebne bi bile še dodatne študije evolucije laktozne tolerance zunaj Evrope, predvsem na območjih brez kulture pitja mleka. 

Do laktoze je bil danes toleranten Tim.

Foto: "milk splash" by mamourap is marked with Public Domain Mark 1.0 .