Ameriški znanstveniki in znanstvenice so v članku, objavljenem v reviji Cell Metabolism, ugotavljali, kako dnevno postenje vpliva na dolgoživost, pojav jetrnih bolezni in presnovo pri mišjih samcih.

Pomen prehranske sestave in vzorcev hranjenja pri staranju ostaja večinoma neraziskani. Zato se je zgoraj omenjena ekipa odločila narediti poskus, s katerim so neposredno primerjali tri načine prehranjevanja pri miših. Prvi je temeljil na pravilu ad libitum, kar pomeni, da so miši prejemale obroke po želji, kadarkoli so želele. Drugi način je baziral na tridesetodstotni kalorijski omejitvi, kar pomeni, da so miši prejemale trideset odstotkov manj kalorij v obroku od priporočene dnevne količine. Tretji princip pa se je osredotočil na hranjenje z enim obrokom na dan, ki je bil kalorično primerljiv z drugima dvema načinoma.

Pri tridesetodstotni omejitvi kalorij in hranjenju enkrat na dan so miši jedle veliko hitreje kot običajno, saj so čez nekaj časa ugotovile, da hrana prihaja v omejitvah. Prav tako so pri zadnjih dveh primerih potrdili, da taka načina prehranjevanja  podaljšujeta življenje neodvisno od prehranske sestave, torej neodvisno od tega, kaj takrat zaužijejo.

Kalorijska omejitev, kar vključuje zmanjšanje zaužitega ali postenje, je že dlje časa znana opcija za podaljševanje življenja pri mnogih živalskih vrstah. Mnoge živali imajo zmožnost prilagajanja na krajša obdobja brez hrane brez vpliva na njihovo vitalnost.

Eksperimente na miših so delali na podlagi dveh diet. Ena izmed diet je bazirala na višji vsebnosti proteinov, prehranskih vlaknin, nižji vsebnosti maščob in manjši količini sladkorja - bolj zdrava dieta. Pri drugi se niso posvečali hranilni vrednosti obroka. Obe dieti pa sta vsebovali približno šestdeset odstotkov ogljikovih hidratov. Na koncu so ugotovili, da je povezava med dieto in življenjsko dobo pod vplivom časa določenega obroka. Miši so na podlagi diete razdelili v dve skupini, pri čemer sta obe skupini prejemali vse tri načine prehranjevanja, hranili pa so jih do njihove naravne smrti. Na koncu so rezultate samo primerjali in na podlagi tega določili, kateri način prehranjevanja vpliva na dolgoživost.

 

Ugotovili so, da se podaljšano dnevno postenje povezuje z zakasnjenim začetkom jetrnih bolezni. Prav tako je prehranski vzorec bolj pomemben od sestave jedilnika, ko govorimo o dolgoživosti. Pri poskusih pa so odkrili tudi, da daljše, kot je postenje, bolj podaljšuje življenje. Prav tako daljše postenje privede do boljših presnovnih zmožnosti.

S podaljševanjem življenja bo začela Jana.