10. 2. 2020 – 7.05

Podnebna kriza čmrljev

Audio file

Na Zemlji izgubljamo bogato živalstvo in rastlinstvo. Del izumiranja je povezan tudi s podnebnimi spremembami. Težko je napovedati, kako bo spreminjanje podnebja vplivalo na lokalno izginotje neke vrste in kakšna je verjetnost, da določena vrsta poseli drugo ozemlje. Mednarodna raziskovalna skupina v reviji Science predstavlja model, ki uspešno pojasni in napove selitve oziroma izginotje čmrljev na določenih območjih v odvisnosti od ekstremnih podnebnih pojavov.  

Za modeliranje so uporabili podatke o pojavnosti čmrljev v Severni Ameriki in Evropi iz časovnega obdobja med letoma 1901 in 1974. Te podatke so uporabili kot začetno stanje in jih primerjali s podatki o prisotnosti čmrljev med letoma 2000 in 2014. Skupno so zbrali podatke o več kot 550 tisoč opažanjih čmrljev iz kar 66 vrst

V modelih so najprej napovedovali verjetnost, da so čmrlji prisotni v nekem geografskem območju tudi v 21. stoletju. V dodatnih modelih so nato izračunali mejne vrednosti podnebnih pogojev, na katere je določena populacija čmrljev prilagojena. Te mejne vrednosti so povezali s podatki o temperaturi in padavinah na določenem geografskem območju v velikosti 100 krat 100 kilometrov v že omenjenih dveh časovnih obdobjih. 

Izkazalo se je, da je verjetnost, da čmrlji v 21. stoletju še naseljujejo ista območja v Severni Ameriki, v primerjavi s prvimi tremi četrtinami 20. stoletja v povprečju padla za kar 46 odstotkov, medtem ko je bil upad poselitve čmrljev v Evropi v povprečju 17-odstoten. Upad najbolje pojasnijo razlike v temperaturi. Čmrlji so občutljivi predvsem na pogostost ekstremno toplih let in ne na dvig povprečnih temperatur. Drugačen, bolj mešan vpliv pa je imela jakost padavin. V primeru območij, ki so postala sušna, je prišlo do izginjanja vrst čmrljev. 

S predstavljeno metodo je raziskovalna skupina pokazala, da je tveganje za lokalno izgubo čmrljev visoko na območjih, kjer temperature presegajo tiste, na katere so bili čmrlji prilagojeni. Medtem se dogaja kolonizacija hladnejših območij, ki se sedaj segrevajo, a temperature tam še sodijo v optimalno temperaturno območje za določene vrste čmrljev. Na žalost pa modeli kažejo, da je lokalnih izgub veliko več kot uspešnih poselitev novih območij. Vse to lahko na dolgi rok čmrlje privede do izumrtja. 

Za vse jagodičevje se čmrljem zahvaljuje Zarja.

 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.