Raziskovalna skupina iz Češke in Slovaške je preiskovala, kateri mikroorganizmi se nahajajo v podzemnih skladiščih zemeljskega plina na območju Dunajske kotline. Raziskovalke in raziskovalce je zanimalo, ali se med njimi nahajata tudi dve vrsti mikrobov. Najprej so raziskovali metanogene arheje, ki v procesu anaerobne respiracije proizvajajo metan, pri čemer porabljajo vodik. Preverili pa so še skupino bakterij, ki reducirajo sulfat v vodikov sulfid, spojino, ki povzroča korozijo kovin.

V obljubah zelenega prehoda, po katerih naj bi proizvajalci fosilnih goriv zmanjšali ogljične izpuste, se pogostokrat omenja tako imenovani zeleni vodik. V nasprotju z zemeljskim plinom ima vodik nižjo gostoto in manjšo molekulsko maso, zato lažje prehaja med snovmi. Poleg tega pa je tudi zelo reaktiven. Oboje otežuje njegovo shranjevanje in transport, za to bi bila potrebna izgraditev nove infrastrukture ali pa sprememba obstoječe. V kontekstu slednje se kot možnost skladiščenja vodika raziskuje prilagoditev obstoječih podzemnih skladišč zemeljskega plina. V raziskavi so se osredotočili na plinska skladišča z območja Dunajske kotline, ki so nastala iz počrpanih geoloških zalog ogljikovodikov.

Raziskovalke in raziskovalci iz Češke in Slovaške so iz različnih globin sedmih podzemnih skladišč vzorčili vodo in preverili prisotnost metanogenih arhej. Pri metanogenezi gre v osnovi za anaerobno respiracijo, pri kateri iz ogljikovega substrata kot končni produkt nastaja metan. Poznamo tri presnovne poti metanogeneze, ki se ločujejo glede na ogljikov substrat. Pri acetoklastični metanogenezi arheje reducirajo acetat, pri metilootrofni metanogenezi pa metanol. Po tretji, tako imenovani hidrogenotrofni poti pa arheje metan pretvorijo iz ogljikovega dioksida, pri čemer kot vir energije porabljajo vodik.

Raziskovalna skupina je iz vseh vzorcev kultivirala in izolirala metanogene arheje. Rezultati so pokazali, da so bile v vzorcih bližje površju arheje, ki opravljajo metilotrofno metanogenezo. Odkritje sicer ni tako presenetljivo, saj se v podzemna skladišča vbrizgava metanol, ki preprečuje zmrzovanje vode in nastanek plinskih hidratov. Po drugi strani so v vzorcih iz večjih globin našli arheje, ki za proces anaerobnega dihanja porabljajo vodik, pri čemer kot končni produkt nastaja metan. Odkritje nakazuje, da obstoječa podzemna skladišča plina zaradi dotičnih arhej morda niso najbolj primerna za shranjevanje vodika, vsekakor pa je potrebnih še več raziskav. 

Poleg metanogenih arhej je raziskovalna skupina preverila, ali se v vzorcih nahajajo sulfat reducirajoče bakterije, ki proizvajajo vodikov sulfid – spojino, ki korodira kovinske materiale plinske infrastrukture. S kemijsko analizo so potrdili prisotnost omenjenih bakterij v šestih vzorcih, vendar jim je zgolj iz štirih uspelo bakterije tudi nagojiti in izolirati. Vsi štirje vzorci so bili vzeti bližje površju, kar nakazuje na možnost mikrobne korozije plinskih pip. Tudi mikrobna korozija je sicer še dokaj neraziskan proces.

Vpogled v mikrobni svet opozarja, da je treba pri zelenem prehodu pripoznati in upoštevati omnipotenten vpliv mikroorganizmov.

Poslednji ZbritOFF je pripravila Teja.

Vir slike: Wikimedia commons