Ameriška znanstvena skupina v reviji Science poroča o učinkih kalorične restrikcije na metabolizem in imunski sistem. Rezultati raziskave nakazujejo, da kalorična restrikcija zmanjšuje kronična vnetja in ohranja funkcijo priželjca, ki igra pomembno vlogo v imunskem sistemu, saj v njem zorijo limfociti T.

Kalorična restrikcija je definirana kot zmanjšan dnevni vnos kalorij v območju, kjer se še ne pojavi podhranjenost. Čeprav se lahko uporablja kot shujševalni mehanizem, njeni učinki niso omejeni le na zmanjšanje telesnih maščob. Desetletja raziskav namreč nakazujejo, da kalorična restrikcija podaljšuje življenjsko dobo. Večina teh izsledkov sicer temelji na študijah glodavcev in različnih primatov, rezultati raziskav pa so pogosto odvisni od odstotka zmanjšanja kalorij. Dolgoročni učinki kalorične restrikcije na ljudi tako še vedno niso dobro znani. 

Znanstvena skupina se je v raziskavi oprla na dvoletno klinično študijo CALERIE, v kateri so prostovoljci in prostovoljke zmanjšali povprečni dnevni vnos hranil za 14 odstotkov. Ugotovili so, da sta pri udeležencih te študije po dveh letih kalorične restrikcije znatno povečana volumen in aktivnost priželjca. S starostjo se volumen priželjca sicer zmanjša, ob tem pa upade tudi njegova aktivnost, kar se deloma kaže v oslabljenem imunskem odzivu.

Raziskovalci in raziskovalke so po dvoletni kalorični restrikciji proučili aktivnost različnih genov v limfocitih T in maščobnem tkivu s sekvenciranjem RNK preiskovancev. Ugotovili so, da kalorična restrikcija ni vplivala na izražanje genov v limfocitih T, precej pa je spremenila aktivnost številnih genov v maščobnem tkivu. Vplivala je predvsem na izražanje tistih genov, ki sodelujejo pri metabolizmu in naravni imunosti.

Eden izmed genov z znižano aktivnostjo po kalorični restrikciji je bil gen PLA2G7. Čeprav je povečana aktivnost tega gena povezana s številnimi bolezenskimi stanji, njegovo vlogo v človeški fiziologiji precej slabo poznamo. Da bi bolje raziskali njegovo funkcijo, so znanstveniki in znanstvenice gen PLA2G7 izbrisali iz genoma miši. Te miši so imele manj maščobnega tkiva, spremenjena je bila tudi njegova sestava. Poleg tega so miši z izbrisanim genom sintetizirale manj molekul, ki spodbujajo vnetne procese.  

Kronična vnetja so sicer povezana s številnimi boleznimi, ki se pojavijo v starosti, prav tako s starostjo sovpada slabljenje imunskega sistema in manjšanje priželjca. Rezultati študije tako osvetljujejo nekatere mehanizme, prek katerih bi kalorična restrikcija lahko podaljšala življenjsko dobo.

Babičinim dobrotam se kljub temu ne odpoveduje vajenec Luka.