… polži bodo skakali tudi v zakisanem oceanu …

… so bili dinozavri toplo- ali hladnokrvni …

… Jupitrova pika na piki Hubblovega teleskopa … 

Majhni skakajoči polži Gibberulus gibberulus gibbosus, ki živijo v Pacifiku na Velikem koralnem grebenu v Avstraliji, bodo verjetno preživeli zakisanost, znižanje ravni kisika in povišanje temperature morja, ki so posledice klimatskih sprememb. Polžki za poskakovanje, ki služi kot obramba pred plenilci, namreč porabijo kar šestkrat več kisika kot pri običajnem premikanju. Raziskovalno skupino z Univerze v Oslu in Univerze Jamesa Cooka v Queenslandu je zanimalo, ali bodo polži ta odziv izražali tudi v zakisanem in segretem okolju, kjer je prisotnost kisika nizka.

Po draženju posameznih osebkov z vonjem plenilcev ter ob izpostavitvi kislemu in toplemu okolju so ugotovili, da polži v izogib plenilcem še vedno poskakujejo in se skušajo rešiti. Raziskava je pokazala, da imajo polžki še nekaj zaloge pri obrambi pred plenilci ob prilagajanju na znižanje ravni kisika v okolju.

Že kar nekaj desetletji se svet paleontologije muči z vprašanjem, ali so bili dinozavri toplokrvni ali hladnokrvni. Najnovejša raziskava razkriva, da se odgovor morda skriva nekje med obema ekstremoma.

V raziskavi, objavljeni v reviji Nature Communications, so primerjali sestavo ovoja jajc nekaterih danes živečih vrst hladnokrvnih plazilcev in toplokrvnih ptičev. Raziskovalna skupina je razvila metodo, ki omogoča, da iz sestave ovoja jajca sklepamo o temperaturi živali, ki jajca izvali.

Ugotovili so, da so jajca velikih titanozavrov bolj podobna ptičjim in so verjetno nastala pri 37-ih stopinjah Celzija, medtem ko so jajca manjših oviraptorjev bolj podobna jajcem hladnokrvnih plazilcev in so nastala pri 32-ih stopinjah Celzija. A v okolju, kjer so našli jajca majhnih dinozavrov, je bila najvišja temperatura le okoli 26 stopinj Celzija. To kaže na sposobnost oviraptorjev, da so lahko dvignili svojo telesno temperaturo nad temperaturo okolja vsaj ob izleganju jajc. Vse to priča o prisotnosti različnih načinov termoregulacije pri dinozavrih.

Medtem ko ljudje razglabljamo o tem, ali so bili dinozavri hladno- ali vročekrvni, pa se Jupitrova značilna velika rdeča pika še naprej krči in spreminja barvo.

Najnovejši posnetki Hubblovega teleskopa prikazujejo spreminjanje barve iz rdeče v oranžno in nov oblak v obliki tankega filamenta, ki se vije v središče pike. Pretekle infrardeče meritve so pokazale, da je pika hladnejša od okolice, kar pomeni, da je na višji višini v primerjavi z ostalimi oblaki. Njena rdeča oziroma oranžna barva pa naj bi izvirala iz razpada kemikalij zaradi sončnih žarkov v zgornji atmosferi.

Če si želite pobliže preučiti Jupitrove spremembe ali pa potrebujete novo ozadje za računalnik, si posnetke lahko ogledate na spletu.