Verjetno ste že kdaj opazili, da imajo nekatere ptice jajca modre barve. Razlog te nenavadne prilagoditve nekaterih ptic sta nedavno pokazala ameriška raziskovalca David Lahti in Dan Ardia.

Modra jajca leže mnogo ptic, ki so si med sabo lahko sorodstveno zelo obmaknjene. Avtorja raziskave sta zato sklepala, da je pridobitev modre barve jajc prilagoditev na skupno značilnost okolja, v katerem te ptice živijo. Zaključila sta, da modra barva ščiti razvijajoči se zarodek pred prekomernim segrevanjem zaradi Sonca.

Obarvana jajčna lupina prepreči prehod nevarne ultavijolične svetlobe do zarodka. Vendar pa prekomerna obarvanost prav tako lahko povzroči pregrevanje zarodka, saj temna barva bolje absorbira infrardečo svetlobo. Pri tem se zgodi nekaj takega, kot če pustimo črn avto predolgo na soncu.

Modra tako deluje kot najboljša barva, saj je po eni strani zadosti temna, da prepreči vdor ultravijolične svetlobe, po drugi pa zadosti svetla, da ne pride do nevarnega pregrevanja. Rahle razlike v odtenkih modre med vrstami ptic so tako posledica različnega gnezdišča, kjer nekatere ptice gnezdijo na bolj, druge pa na manj s soncem obsvetljenih področjih.

Nedavno je bila izvedena do sedaj največja genomska analiza psov. V analizo niso vključili zgolj danes živečih pasem, temveč tudi ostanke psov, najdene v neolitskem grobu izpred 4800 let. S primerjanjem genomov starejših in modernih pasem, so avtorji želeli prikazati pasjo filogenetsko, oziroma družinsko drevo.

Analiza je pokazala, da so pred okoli 10 tisoč leti bili psi med sabo genetsko razdeljeni v dve skupini, potem pa je prišlo do mešanja teh dveh populacij. Hipoteza, ki jo predlagajo avtorji za pojasnitev ločenosti populacij, je, da smo ljudje pse v preteklosti iz volkov udomačili dvakrat.

Danes domnevamo, da smo ljudje pse udomačili nekje med 40 in 10 tisoč leti nazaj. Rezultati omenjene raziskave kažejo, da se je to morda zgodilo dvakrat, iz dveh ločenih populacij volkov. Enkrat se je to zgodilo na področju današnje Evrope in drugič na področju Azije. Nato pa je pred približno 10 000 leti prišlo do mešanja teh populacij. Današnje pasme so tako potomci obeh skupin.

Ideja sicer ostaja hipoteza, saj zaradi premalo pasjih trupel izpred nekaj tisoč let, manjka materiala s katerim bi genetiki lahko podali zanesljivejše odgovore. Upi so tako na arheologih, da odkrijejo kakšno par tisočletij staro pasjo grobnico.

Pse je izkopaval Arne