Komarji lahko na človeka prenašajo številne patogene, zaradi katerih vsako leto umre več kot milijon ljudi. Na zmožnost prenosa okužbe vplivajo starost komarjev in različni zunanji dejavniki, denimo okužba z bakterijami. Ker so komarji hladnokrvni organizmi, torej na njihovo telesno temperaturo vpliva zunanja temperatura, je ameriško raziskovalno skupino zanimalo, kako se komarji spopadajo z bakterijskimi okužbami ob segrevanju ozračja. Izsledke raziskave so objavili v reviji Immunity & Ageing. 

Raziskovalna skupina je preučevala komarje mrzličarje vrste Anopheles gambiae – prenašalce povzročitelja malarije – ki so jih gojili pri 27, 30 oziroma 32 stopinjah Celzija. Spremljali so komarje na različnih stopnjah življenjskega cikla – stare od enega do 15 dni, saj jih je med drugim zanimal vpliv staranja komarjev na delovanje imunskega odziva. Komarje iz vsake skupine so okužili z bakterijami in enkrat na dan preverjali njihovo stanje, dokler niso poginile vse živali. Vsako skupino pa so primerjali še s pripadajočo neokuženo kontrolno skupino. 

Smrtnost komarjev je bila tako v kontrolni kot okuženi skupini višja v toplejših razmerah. Komarji iz kontrolne skupine, gojeni pri 27 stopinjah, so v povprečju živeli 21 dni, tisti, gojeni pri 32 stopinjah, pa le osem. Povišanje temperature za eno stopinjo je verjetnost smrti povečalo za 53 odstotkov. Že majhne prekoračitve optimalne temperature za komarje lahko vplivajo na dejavnike, ki zmanjšajo njihovo preživetje. Povišana temperatura lahko denimo povzroči nepravilno delovanje živčnega sistema komarjev, napačno zvijanje njihovih proteinov in povišano raven oksidativnega stresa.

Smrtnost komarjev okužene skupine je ob povišani temperaturi narasla zlasti pri starejših komarjih. Izmed komarjev, okuženih pri enem dnevu starosti, jih je v prvih 24 urah poginilo manj kot 20 odstotkov, pri okuženih po 10 dneh pa več kot dvakrat toliko. Poleg tega so hujši potek okužbe, povezan s staranjem, pri komarjih, gojenih v toplejših razmerah, opazili že pri nižji starosti komarja. V skupini, gojeni pri 32 stopinjah, so hujši potek okužbe opazili pri komarjih starih pet dni. Pri komarjih, gojenih pri 30 stopinjah, pa šele pri desetem dnevu starosti. Opažanja so razložili s hitrejšim staranjem komarjev pri povišani temperaturi kot posledico njihove pospešene presnove. Spopadanje z okužbo torej ni oslabljeno le zaradi neposrednih učinkov segrevanja, temveč tudi zaradi posledičnega hitrejšega staranja komarjev. 

Višja temperatura je povečala tudi jakost okužbe, torej količino bakterij, ki se namnožijo v okuženih komarjih. Raziskovalno skupino je zato zanimalo, ali je višja jakost okužbe povezana s hitrejšim razmnoževanjem bakterij v toplejših razmerah ali s spremenjenim imunskim odzivom komarja. Komarje, gojene pri različnih temperaturah, so zato za 24 ur premaknili na 30 stopinj in jih nato izpostavili bakterijski okužbi. Tudi v tem primeru je bila jakost okužbe višja pri komarjih, gojenih pri višji temperaturi. Rezultati torej kažejo na vpliv povišane temperature na fiziologijo komarja. 

Višanje temperature ozračja vpliva tako na večjo smrtnost komarjev kot tudi na povečano jakost bakterijske okužbe. Vpliv temperature je še toliko bolj očiten, saj hkrati povzroča tudi hitrejše staranje komarjev, posledično pa so okužbam še bolj izpostavljeni. 

Nižjih temperatur si je skupaj s komarji želela Gaja.