Raziskovalne skupine iz ZDA, Kitajske in Japonske so v posebni izdaji revije Industrial and Engineering Chemistry Research predstavile napredek pri raziskavah glede pridobivanja urana iz morja. Uran trenutno pridobivamo iz rudnikov in v glavnem uporabljamo kot surovino za izdelavo jedrskega goriva. V morski vodi ga je raztopljeno toliko, da bi te zaloge lahko zadostovale za naše energetske potrebe za naslednjih deset tisoč let, če bi jih znali učinkovito pridobivati.

Omenjene mednarodne raziskovalne skupine so z različnih vidikov preučevale adsorbcijo urana na polimerni material, ki privlači uran v vodi. Pri tem so se osredotočile na proizvodnjo in razvoj adsorbentov, kemične in termodinamske simulacije, vpliv na okolje, izvedljivost tehnologije in še bolj specifične teme.

Uspelo jim je razviti polietilenska vlakna, obogatena z deli molekul, ki privlačijo uran. Pri eksperimentalnem delu so določili, da lahko polimerni material, ki so ga preizkušali, adsorbira oziroma veže nase okoli 5 gramov urana na kilogram polimera, če ga pustimo v morju 49 dni. Omenjeni dosežki na prvi pogled ne delujejo, da bi lahko kaj kmalu nadomestili letno pridobivanje iz kopenskih zalog, ki znaša 58 tisoč ton. A časa za izboljšanje tega je še veliko, saj naj bi zalog urana na kopnem zmanjkalo šele čez približno 100 let.

9. maja pa bomo lahko opazovali prehod Merkurja čez Sonce. Prehod se bo začel približno ob enajstih in bo trajal sedem ur in pol. Naslednji priložnosti boste imeli že leta 2019 in 2032. Če ste pa zamudili prehod Venere čez Sonce in bi radi doživeli tudi to, pa vam sporočamo, da ga najverjetneje ne boste dočakali.

 

Z energetsko neodvisnostjo se bo tudi nekoč ukvarjal Jaka.