Brazilski znanstveniki in znanstvenice so v članku, objavljenem v reviji Journal of Functional Foods, odkrivali pozitivne učinke kozjega mleka in izdelkov iz njega na človekovo zdravje ter njegove probiotične in prebiotične lastnosti.

Kozje mleko je tretje najpogosteje pridelano mleko na svetu, na prvem in drugem mestu sta kravje in bivolje. Največ kozjega mleka proizvedejo v Aziji, natančneje v Bangladešu, Indiji in Pakistanu. V Evropi pa sta največji proizvajalki Španija in Grčija.

V študiji so kozje mleko po hranilni in energijski vrednosti, na podlagi rezultatov analitičnih metod, primerjali s kravjim. Ugotovili so, da ima kozje mleko po kemijski sestavi manjše maščobne kroglice in krajše maščobne kisline kot pa kravje mleko, kar ima za posledico lažjo prebavljivost in manjšo alergenost, torej manjšo vsebnost laktoze. Zaradi manjše vsebnosti mlečnega sladkorja ga ljudje z laktozno intoleranco ali alergijo na mleko vse raje uživajo, saj predstavlja idealno alternativo veganskim in brezlaktoznim izdelkom, ki so po večini veliko dražji kot pa izdelki iz kozjega mleka.

Laktozo uvrščamo med oligosaharide. To pomeni, da je sestavljena iz dveh monosaharidnih enot in pripada skupini ogljikovih hidratov. Laktoza, ki se nahaja v kozjem mleku, sooblikuje zdrav imunski odziv in črevesno mikrofloro že pri otrocih. Zmanjša črevesna vnetja, po sestavi pa je zelo podobna laktozi v človeškem mleku, zato bi bilo kozje mleko primernejše za dojenčke kot pa na primer kravje.

Poleg sladkorjev pa kozje mleko vsebuje večje količine vitamina A, ki se nahaja v obliki retinola. Omenjeni vitamin je potreben za zdrave oči, kožo in imunski sistem. Vsebuje tudi več mineralov, kot so baker, magnezij, kalcij, fosfor in železo. Hranilna vrednost pa variira glede na obdobje laktacije, vrsto koze, njeno prehrano, okolje in genetiko.

Prav tako vsebuje komponente, ki delujejo antioksidativno in protivnetno. V njem najdemo tudi linolensko kislino, bolje poznano kot omega 3 kislino, ki deluje protirakavo. Prav tako ima kozje mleko visoke probiotične in prebiotične lastnosti, ki pozitivno vplivajo na človeško črevesno mikrofloro. V nekaterih državah izdelki iz kozjega mleka veljajo za gastronomsko hrano, novejše študije pa so pokazale pozitivne učinke na telo in zdravje človeka. Zaradi krajših maščobnih kislin imajo na primer kozji siri močnejšo aromo in okus. Med fermentacijo kozjega mleka se ta aroma izgubi, hranilna vrednost pa se zviša.

Kozo si bo kupila Jana.