Socialno učenje je učenje, do katerega pride med opazovanjem drugega osebka ali sodelovanjem z njim. Ljudje in druge živali se pogosto zanašamo na tovrstno učenje. Tega pa ne počnemo samo primati in sesalci, ampak tudi ptice. Ene od njih so velike sinice. Mednarodna raziskovalna skupina v znanstveni reviji PLOS One poroča o tem, da se velike sinice, ki se priselijo v novo skupino, od lokalnih ptic učijo predvsem takrat, ko se pri selitvi spremeni tudi njihova zunanja okolica. 

Velike sinice v zimskem obdobju živijo v tako imenovanih fission-fusion skupinah, kar pomeni, da se pogosto selijo iz ene socialne skupine v drugo. Iz predhodnih raziskav vemo, da velike sinice pogosto posnemajo vedenje svojih sovrstnic. Toda vprašanja, kdaj in zakaj pride do socialnega učenja, obstajajo odprta. Raziskovalca in raziskovalka so se tokrat namenili preučiti, kako na socialno učenje vpliva spremenjeno okolje in spremembe v vrsti nagrade. V naravi so ujeli 144 divjih ptic in jih razdelili v manjše skupine. Polovica skupin je bila v okolju, ki je spominjalo na iglasti gozd, okolje druge polovice skupin ptic pa na listnati gozd. 

V okoljih vseh skupin ptic je bil eksperimentalni aparat, in sicer škatla z nagradami v obliki hrane. Škatla je imela leva in desna vratca, ki so ju ptice lahko odprle, za vratci pa so se skrivale večje in manjše ličinke ali zgolj semena, torej nagrada. Vsaka skupina je imela ptico učiteljico, ki je znanje o odpiranju bodisi levih bodisi desnih vratc prenesla na celotno skupino. Glede na ptico učiteljico so se ptice naučile odpirati leva ali desna vratca in so tako imele jasen prednostni način reševanja naloge. 

V samem poskusu so ptice priseljevali in jih pri tem izpostavili različnim pogojem. Do priseljevanja je prišlo med populacijami, ki so bile naučene nasprotnih rešitev odpiranja vratc za pridobivanje nagrade. Vpliv okoljskih sprememb so raziskali tako, da so nekatere ptice dali v skupine z drugačnim okoljem od začetnega, druge pa v enako okolje. Vpliv velikosti nagrade so raziskali tako, da so ptice dali v okolje, kjer so s posnemanjem rešitve ptic, ki so že živele v nekem okolju, pridobile večjo nagrado. Potem so spremljali, ali priseljene ptice še naprej odpirajo ista vratca kot na začetku ali so prilagodile svoje vedenje in se učijo od tistih ptic, ki so že živele v tem okolju. 

Okoli 80 odstotkov ptic je ob selitvi v okolje, drugačno od začetnega, takoj spremenilo svoje vedenje. V tem primeru so posnemale vedenje ptic, ki so v tem okolju živele že prej. Če je bila edina razlika velikost nagrade in ne tudi zunanje okolje, je vedenje takoj spremenilo le 25 odstotkov ptic. Ostale ptice so se čez nekaj časa tudi naučile, kje se skriva boljša nagrada, a učenje ni potekalo tako hitro, kot ko so prišle v drugačno zunanje okolje. 

Raziskovalna skupina je tako ugotovila, da ptice fleksibilno uporabljajo socialno učenje in da nanj vpliva zunanja okolica in ne le lokalne prebivalke ali razlike v velikosti nagrade. Raziskovalna skupina zaključi, da ne vemo, ali lahko rezultate te raziskave razširimo na druge vrste živali in na vedenje živali v divjini, vsekakor pa rezultati kažejo na veliko fleksibilnost socialnega učenja. 

Seljenje velikih sinic je spremljala Zarja.