Prisluhnimo gobicam

Aktualno-politična novica
14. 4. 2022 - 8.00

»Namreč tako je z vso to zadevo

najboljše stvari so gobice«

 

Raziskovalec Andrew Adamatzky z Univerze Zahodne Anglije v Bristolu je v znanstveni reviji The royal society open science, objavil članek, kjer je raziskoval komunikacijo med glivami. Odkril je, da glive proizvajajo električne impulze, ki verjetno služijo za komunikacijo med osebki in bi jih lahko interpretirali kot njihov jezik.

 

Organizmi se med seboj sporazumevamo na različne načine. Poleg besedne komunikacije je zelo pomembna tudi nebesedna, ki pa je odvisna predvsem od prejemnikovih sposobnosti zaznavanja informacij. Ljudje smo pri komuniciranju pozorni predvsem na ton glasu, kar je pomembno tudi denimo pri špikerjevem govoru na radiu, ko se pogovarjamo v živo, pa na obrazno mimiko, telesno držo, kretnje in podobno. Druge oblike organizmov so razvile najrazličnejše kanale, prilagojene njihovim lastnim sposobnostim zaznav. 

 

Poleg raziskav kemične komunikacije s hormoni in feromoni za vedno pomembnejše veljajo tudi raziskave stalnih sprememb električnega potenciala. Tudi pri organizmih brez živčnega sistema so namreč vidni zaporedni nizi vrhov, ko analiziramo njihov znotraj- in zunajcelični električni potencial. Še posebej zanimivo je, da se pojavlja visokofrekvenčno nihanje, ki hkrati vključuje manjše vrhove z majhnimi razlikami v frekvenci. Pri nekaterih vrstah gliv so električni potenciali podobni kot v centralnem živčnem sistemu vretenčarjev. Čeprav je to lahko le podobnost, pa vseeno nakazuje možnost, da micelna omrežja gliv komunicirajo med seboj po podobnem načelu kot nevroni živali. 

 

Da je avtor članka lahko prisluhnil petim različnim vrstam gob, je v vsako zapičil po osem elektrod in v visoki ločljivosti spremljal spremembe električnega potenciala. Takšno prisluškovanje je trajalo pet dni v temni in vlažni rastni komori, da je ustvaril pogoje brez stresnih dejavnikov za zajem normalne komunikacije gliv. Posnetkom so odstranili standardni šum in primerjali pare elektrod.

 

Zajete posnetke so analizirale lingvistke in lingvisti. Vrhove električnega signala so interpretirali kot besede, skupke vrhov pa kot povedi. Te strukture so nato statistično primerjali z indoevropskimi jeziki in ugotovili, da nas glive prekašajo tako na področju besednega zaklada kot tudi slovnice in skladnje oziroma zaporedja besed. Hkrati pa so zaznali tudi rahla odstopanja med vrstami, ki spominjajo na dialekte. 

 

Kljub zelo zanimivim zaključkom je treba omeniti, da človeškega jezika ne gre zgolj posplošiti na indeks za primerjavo z nizi električnih impulzov. Vredno bi bilo razmisliti o drugačnem pristopu, ki za interpretacijo tako zapletenega sredstva, kot je jezik, ne uporablja zgolj binarnega sistema. Mogoče nam bo v prihodnosti z nadaljnjimi raziskavami uspelo interpretirati in razumeti te signale ter se z gobicami celo pogovarjati, ne da bi bili na gobicah.

 

»Težke so težke te gobice

težke v božjo mater«

 

Gobicam je tokrat prisluhnil vajenec Tim.

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness