Španska raziskovalna skupina je v reviji The Journal of Experimental Medicine objavila izsledke študije, v kateri so raziskovali proces fagocitoze oziroma celičnega žretja v različnih tkivih mišk.

Tekom življenja v našem telesu odmre in se nadomesti več milijard celic. Takšen proces je nujen za normalno delovanje organov, saj stare in poškodovane celice ne obratujejo več učinkovito, zaradi česar morajo mlajše celice nadomestiti stare. Da pa se odmrle celice v telesu ne kopičijo in s tem ne poškodujejo okoliških tkiv, obstaja v telesu mehanizem, s katerim se te odstranijo.

S procesom fagocitoze oziroma celičnega žretja specializirane imunske celice, imenovane makrofagi, pogoltnejo in prebavijo odmrle celice. Čeprav je fagocitoza poznana že vrsto let, je večina dosedanjih raziskav o tem procesu bila izvedena na celicah, izoliranih iz organizma, in ne znotraj samega organizma. Zaradi takšnega pristopa pa rezultati ne odražajo točnega delovanja makrofagov, ki so lahko med sabo izredno različni, v določenih okoljih.

Španska raziskovalna skupina se je z iznajdljivo metodo lotila karakteriziranja fagocitoze znotraj makrofagov v posameznih tkivih mišk. Za namene poskusa so med sabo povezali žile dveh različnih mišk tako, da se je kri iz ene pretakala v žile druge. Ena izmed mišk pa je bila hkrati gensko spremenjena tako, da je v svojih celicah izražala zeleni fluorescentni protein. Ko so makrofagi pogoltnili odmrle celice gensko transformirane miške, ki so vsebovale fluorescentni protein, so jih raziskovalci in raziskovalke lahko z lahkoto prepoznali, saj so se pod mikroskopom svetili.

Z izolacijo svetlečih makrofagov so nato raziskovalci in raziskovalke analizirali, kako se odvija fagocitoza v različnih tkivih. Odkrili so, da se makrofagi lahko med sabo izredno razlikujejo, zlasti po načinu presnove odmrlih celic in svojih površinskih molekulah. Najverjetnejši razlog za to je po besedah avtorjev, da makrofagi prilagodijo in optimizirajo prebavo gleda na vrsto celic, ki jo v določenem tkivu prebavljajo.

Raziskava je prav tako pokazala, da se makrofagi prilagodijo šele, ko migrirajo na mesto, na katerem fagocitirajo odmrle celice. Prav prebavljanje določene vrste celic namreč nauči makrofage, kako jih morajo optimalno prebavljati. Avtorji raziskave zato že sklepajo o možnosti izrabljanja spreminjajoče se narave makrofagov v klinične namene. Z dodajanjem določenih molekul v tkiva bi namreč lahko vplivali na to, katere celice bi makrofagi fagocitirali. Idealno bi bilo torej, da bi fagocitirali škodljive celice, a hkrati pri miru pustili zdrave.