Zmanjševanje populacij ptic selivk je med drugim posledica obsežne rabe insekticidov v kmetijstvu. Dva izmed najpogosteje uporabljenih insekticidov na svetu sta imidakloprid in klorpirifos. Oba insekticida so v preteklosti že povezali z zmanjševanjem populacij čebel, v eni izmed nedavnih raziskav,  objavljeni v reviji Nature Scientific Reports, pa so potrdili tudi njun neposreden vpliv na telesno maso in orientacijske sposobnosti ptic selivk.

Oba opazovana insekticida vplivata na živčni sistem, ki je pri pticah selivkah pomemben pri orientaciji. Imidakloprid je neonikotinoid, ki se veže na nikotinske acetilholinske receptorje, na katere bi se sicer vezal živčni prenašalec acetilholin. Klorpirifos je organofosfat, ki preprečuje delovanje acetilholinesteraz. To so encimi, ki preprečujejo, da bi bile živčne celice predolgo vzdražene.

Ptice selivke, ki so jih v raziskavi opazovali, so  bile vrabonadi (Zonotrichia leucophrys). Najdemo jih na kmetijsko obdelanih območjih Severne Amerike. Gre za semenojede ptice, ki so strupenim insekticidom izpostavljene med prehranjevanjem.

V času spomladanskih selitev so za namen raziskave iz narave vzeli sedeminpetdeset osebkov, ki so jih nato dva tedna zadrževali v kletkah. Tako so jih prilagodili na življenje v ujetništvu. Osebke so razdelili v pet skupin – dve od teh sta prejemali majhen odmerek posameznega insekticida, dve večji odmerek, peta skupina pa je predstavljala kontrolo. Odmerki insekticida v obeh eksperimentalnih skupinah so bili pod mejo, ki naj bi povzročila smrt osebkov.

V času prilagajanja na ujetništvo se je telesna masa vseh osebkov povečevala. Že po vnosu majhnega odmerka enega ali drugega insekticida se je po štiriindvajestih urah pojavil zmanjšan apetit in posledično zmanjšanje telesne mase. Osebki so imeli po tretjem odmerku imidakloprida hude težave z dihanjem, dva osebka pa sta poginila. Klorpirifos ni povzročil nobene smrti, prav tako ni poginil noben osebek iz kontrolne skupine. 

Poleg sprememb telesne mase so raziskovalci preučevali tudi vpliv obeh strupov na orientacijo ptic v času selitev. Pred doziranjem strupov so potrdili proti severu usmerjeno orientacijo, ki se je pri kontrolni skupini ptic ohranila. Pri osebkih, ki so prejemali odmerke enega od strupov, pa se je sposobnost orientacije zmanjšala ali celo izginila. Po dveh tednih se je pri osebkih, ki so prejemali imidakloprid, sposobnost orientacije obnovila, medtem ko se pri osebkih, ki so prejemali klorpirifos, ni obnovila.

Kljub temu da se sposobnost orientacije ptic proti severu obnovi ter učinki obeh strupov niso nujno smrtni, lahko  pride do zamud selitev. Te zamude vplivajo na uspešnost ptic pri doseganju mest za razmnoževanje, kar ima lahko pomemben vpliv na velikost in uspešnost celotne populacije.

S pticami se je selila vajenka Mojca.