Ameriška raziskovalna skupina v reviji Science razkriva, na kakšen način poteka sinteza purinov, osnovnih gradnikov molekule DNK. Avtorji upajo, da bo uporaba novih spoznanj pripomogla k razvoju zdravila, s katerim bi lahko zdravili določene vrste raka.

Za lastno preživetje in delitev vsaka celica potrebuje purine, osnovne gradnike molekule DNK, ki nosi genski zapis. Pri vsakem posamezniku dvojna vijačnica DNK tvori specifično zaporedje purinskih in pirimidinskih baznih parov. Sinteza baznih parov, sestavljenih pretežno iz ogljika in dušika, poteka znotraj celice. Pri sintezi purinov sodelujejo multiproteinski kompleksi oziroma encimi, ki jih imenujemo purinosomi. 

Človeška celica za sintezo purinov, ki poteka v več korakih, potrebuje šest encimov. Encimski procesi določajo, v kolikšnem obsegu nastajajo purinski bazni pari in druge spojine. Večje število purinosomov so našli v bližini presnovno živahnih mitohondrijev, v katerih poteka celično dihanje in nastajajo energijsko bogate molekule. 

V aktualni raziskavi so raziskovalci in raziskovalke opazovali metabolično aktivnost zamrznjenih HeLa celic, kot poimenujemo nesmrtne rakaste celice materničnega vratu, ki se pogosto uporabljajo v raziskovalne namene. Najprej so HeLa celice za 12 do 14 ur izpostavili izotopom ogljika in dušika, nato pa so spremljali prisotnost označenih elementov v nastalih purinih. Masna spektrometrija je pokazala, da sta glavna predstavnika purinov, adenin in gvanin, vsebovala občutno več izotopov kot ostali metaboliti.

Ker so purinov najbolj lačne rakaste celice, bi boljše razumevanje celične sinteze purinov lahko odkrilo novo tarčo protitumornih učinkovin. Takšna zdravila bi bila najbolj učinkovita za zdravljenje agresivnih tumorjev, katerih rakaste celice se hitro delijo in širijo po telesu.

Lačnim rakastim celicam bi usta rada zaprla Andrea.