Novi teden jutranjih znanstvenih budnic začenjamo z optimističnim odkritjem na področju onkologije. Raziskovalni ekipi je uspelo predstaviti nov mehanizem, s katerim imunski sistem prepoznava in uničuje rakave celice. Odkritje bi lahko vodilo v razvoj celičnih metod zdravljenja raka, ki bi bile univerzalno uporabne za vse ljudi. O dognanju, ki bi lahko pretreslo področje zdravljenja raka, so poročali v reviji Nature Immunology.

Zdrave telesne celice so tekom svojega življenjskega cikla natančno nadzorovane, tako da je preprečena nepotrebna razrast teh celic v okolico, kjer svojo funkcijo opravljajo druga tkiva. Ko pride do okvare katerega od ključnih mehanizmov, ki nadzorujejo celične delitve, govorimo o raku. 

Človeški imunski sistem je sposoben prepoznati celice, ki so drugačne od naših lastnih, zdravih celic. V našem krvnem obtoku hkrati patruljirajo različne vrste imunskih celic, ene izmed njih so limfociti T, ki preverjajo prisotnost tujih molekul. Ko celice T naletijo na tuje molekule na površju celic, sprožijo napad, ki nevtralizira nevarnost. Zdrave celice, na površini katerih so le pričakovane molekule, so tako varne pred napadom imunskega sistema.

Raziskovalna ekipa je bolj natančno preučila podtip limfocita T, ki vrši prepoznavo nepričakovanih, tujih molekul po drugačnem mehanizmu - namesto proteinskih fragmentov zaznava celične presnovke. Zaradi genskih sprememb v rakavih celicah pride namreč tudi do sprememb v presnovi, ki jih na novo odkriti podtip limfocitov T po predpostavkah raziskovalne ekipe prepozna. Tako zdrave kot rakave celice predstavljajo te presnovke na molekuli MR1, ki se nahaja na zunanji strani celične membrane, zaradi česar bo MR1 v prihodnosti tarča novih raziskovalskih naporov. 

Kljub nepopolnemu poznavanju mehanizma vezave med celicami T in presnovki na molekuli MR1 so znanstveniki in znanstvenice pokazali, da ima takšen pristop mnoge prednosti. Uporabljeni limfocit T namreč ni reagiral niti v zdravem tkivu niti proti poškodovanim celicam, zelo učinkovito pa je uničil celice iz različnih rakavih celičnih linij, denimo raka pljuč, debelega črevesa, melanoma, pa tudi pri levkemiji v živih miših.

Humani MR1 je primerna tarča, saj se med osebki v populaciji ne razlikuje. V tem pogledu se razlikuje od tarč do sedaj znanih celičnih metod zdravljenja raka, pri katerih se lahko zaradi tveganja napada imunskega sistema uporabljajo zgolj pacientove lastne celice. Nakazuje se torej možnost razvoja takšnih celic T, ki bi bile lahko uporabne v vseh ljudeh in bi odstranjevale rakave celice v več različnih tkivih. 

Dobro se je pretipal vajenec Luka.