Skupina mednarodnih znanstvenikov in znanstvenic je v reviji Geology nedavno objavila delo, v katerem so proučevali črne skrilave glinavce z Nove Zelandije. Kamnina je nastala na prehodu med paleozoikom in mezozoikom oziroma v obdobju, ki ga je zaznamovalo najobsežnejše znano izumrtje zemeljskih organizmov. Opazovani črni skrilavi glinavci so nastali globoko na dnu v osrčju takratnega oceana Pantalasa, njihova posebnost pa je, da so izjemno bogati z organsko snovjo. Znanstvena skupina je v članku raziskovala vzroke za neobičajno velike količine organske snovi, ki sestavlja odmrle enocelične alge. Njihov razcvet so pripisali vulkanskemu pepelu, ki je takrat ovijal Zemljo in gnojil ocean.

V obdobju pred približno 250 milijoni let je na območju, velikem za eno Mongolijo, več milijonov let vztrajal obsežen vulkanizem. Razžarjeno in plinasto ozemlje je najverjetneje povzročilo najbolj množično izumrtje kopenskih in vodnih vrst. Moč erupcij je bila dovolj velika, da je vulkanski prah dosegel stratosfero. Raziskovalno skupino je v oblaku vulkanskega prahu, ki je ovijal Zemljo, zanimala predvsem prisotnost dveh elementov – fosforja in železa. Na podlagi modelov vulkanskega prahu so ugotovili, da se je v opazovanem obdobju, dolgem 500 tisoč let, ob izbruhih povečevala vsebnost tako fosforja kot železa. 

V globokem morju je v času preučevanih vulkanskih izbruhov vladalo anoksično stanje – torej brez prisotnosti kisika, ki bi sodeloval pri razgradnji organske snovi. Vir hranil za enocelične alge raziskovalke in raziskovalci pripisujejo vulkanskemu pepelu, ki je povečini ob usedanju končal v morju. Ko so ti enocelični organizmi odmrli, so se usedli na morsko dno, a se zaradi anoksičnega okolja niso razgradili, in tako se je oblikovala plast organsko bogatega črnega skrilavega glinavca. 

Preiskani črni skrilavi glinavec je drugi do zdaj znan iz tega obdobja in okolja, njegov ohranitveni potencial je namreč zaradi tektonike plošč zelo majhen. Kamnine, ki nastajajo v globokomorskem okolju, imajo običajno nizko vsebnost organskega materiala, saj je ta bolj nakopičen v kamninah plitvejšega morja. Zato ostaja vprašanje, zakaj pred 252 milijoni let takega razcveta morskega življenja ne opazujemo tudi v plitvejši vodi. Tam namreč poleg hranil iz vulkanskega pepela donos hranil predstavljajo tudi dvigajoči morski tokovi in izlivajoče se reke.

O neodkritih skrivnostih Pantalase bo tekom dneva zagotovo razmišljala Lea.