...določitev genov vpletenih v shizofrenijo…

...filanje telefona s Fila trenirko...

V reviji Nature objavljena raziskava je podala do sedaj najobsežnejši pregled povezav med geni in pojavom shizofrenije. Do rezultatov so avtorji prišli s primerjanjem genetskih podatkov zdravih ljudi z osebami s shizofrenijo in s pomočjo gensko spremenjenih mišk ter možganov umrlih. Izmed množice genov, so določili okoli 100 genov, ki imajo vlogo v shizofreniji.

Pomemben doprinos raziskave je zoženje seznama genov vpletenih v shizofrenijo, katerih okvara vodi v pojav bolezni. Geni kodirajo sestavne dele proteina, imenovanega C4, ki sodeluje v človeškem imunskem sistemu, a ima hkrati vlogo v procesu obrezovanja sinaps. Pri sinaptičnem obrezovanju se namreč iz razloga izboljšanja pretoka signalov določene sinapse na nevronih odstranijo. Proces je pomemben pri učenju, a postane škodljiv ob premočnem delovanju.

Spremembe na genih, ki povečajo izražanje C4 genov, vodijo do prekomernega izražanja proteina C4. Kar vodi v povečan proces sinaptičnega obrezovanja na nevronih in postopoma lahko pripelje tudi do shizofrenije. Predstavljeno odkritje je tako pomembna izhodiščna točka za nadaljnje raziskave o bolezni ter njenem potencialnem zdravljenju.

Nedvomno ste kdaj po dolgem sprehodu v vaši šuškavi trenirki občutili preskok iskre, ko ste se dotaknili svojih hlač udobnjač. Krivec za to je takoimenovani triboelektrični efekt, ki stoji za generiranjem statične elektrike s trenjem.

Raziskovalec s Švicarskega politehničnega instituta EPFL je odkril kako taisti efekt uporabiti za generiranje električnih signalov, ki lahko poganjajo manjše naprave. Na konferenci v Shanghaiu je predstavil enostavno plastno strukturo iz teflona, papirja in grafita, ki ob pritisku s prstom proizvede električni tok. To je mogoče s spretnostmi, ki ste se jih naučili že v vrtcu, izdelati tudi doma.

Če nekaj centimetrski odrezek papirja na eni strani počrnite s svinčnikom in na neporisano stran prilepite teflonski trak je končana že polovica strukture. Z izdelavo drugega takšnega odrezka papirja z grafitno prevleko svinčnika je struktura končana. Odrezka se usločeno prilepi, da vrhnjo in spodnjo plast tvorita grafitne plasti, na katere se prilepijo žice do naprave. Notranji sta torej plasti teflon in papir, ki se ob pritisku podrgneta.

Trenje teh dveh izolatorjev zaradi triboelektričnega učinka povzroči, da se na papirju nabere pozitivni naboj, teflon pa postane negativno nabit. Ko se pritisk prsta sprosti, se struktura spet usloči in loči notranja izolatorja. Zaradi indukcije se nasprotni naboj nabere na grafitnih plasteh, kar požene električni tok po žicah.

Raziskovalcu je s takšno strkuturo ob hitrem periodičnem pritiskanju uspelo pognati manjši neosvetljeni LCD zaslon. To si lahko ogledate na videu, ki na spletu spremlja današnji znanstveni britof.

Izum lahko kmalu najde mesto na vzhajajočem področju elektronskih naprav, ki jih lahko nosite kot nakit ali so integrirane v oblačila. Morda si v daljni prihodnosti lahko s šuškavo trenirko in hojo napolnite tudi telefon!

Razdvojena o trenirkah sva Arne in Ian.