Raznolikost življenja v plastisferi

Raznolikost življenja v plastisferi

Aktualno-politična novica

V današnjem jutru predstavljamo najnovejši članek ameriških in nizozemskih raziskovalcev in raziskovalk, ki so svoja dognanja objavili v znanstveni reviji Molecular Ecology Resources. V raziskavi so preučevali vrstno sestavo mikrobnih biofilmov, nastalih na razpadajočih koščkih odpadne plastike, ki je po kratkotrajni uporabi končala v morju.

Kosi odvečne plastike, ki se po uporabi bodisi namenoma bodisi po naključju znajdejo v morskih okoljih, se tam razgrajujejo na vse manjše koščke in potujejo naokrog. Ta plastika je bolj znana pod imenom mikroplastika. Na njeno površino se lahko naselijo najrazličnejši mikroorganizmi. Ta novonastali ekosistem, k nastanku katerega je s svojim delovanjem pripomogel človek, poimenujemo plastisfera.

Plastična Frequenza della scienza
 / 3. 4. 2019

Na majhnih koščkih plastike mikroorganizmi tvorijo biofilme, kompaktne mikrobne združbe, ovite v debel sloj polisaharidov, ki jih ščiti pred zunanjimi stresnimi dejavniki. V biofilmih na mikroplastiki lahko sobivajo številni različni mikroorganizmi z najrazličnejšim naborom metabolnih procesov. Plovnost mikroplastike predstavlja problem, saj preko valovanja morja omogoča mikrobnim združbam, ki so si jo izbrale za življenjski prostor, da prepotujejo dolge razdalje. Tako bi se lahko v najhujšem primeru po svetu nemoteno širili tudi patogeni mikroorganizmi.

Na mikroplastiki bivajoči mikroorganizmi lahko tudi vplivajo na hitrost razgrajevanja plastike in spreminjajo njen okus, kar jo naredi bolj privlačno za prehrano posameznih morskih organizmov, ki jo nevede zamenjajo za plankton. Zaradi številnih preglavic, ki jih povzročajo, postaja spoznavanje sestave mikrobnih združb, živečih v plastisferi, predmet vse pogostejših raziskovanj.

V opisani raziskavi so znanstvenice in znanstveniki več tednov na različnih lokacijah v Atlantskem oceanu spremljali naseljevanje mikroorganizmov na koščke polietilena. Skupine mikroorganizmov so prepoznali s pomočjo metode CLASI-FISH. Pri uporabi te metode se različni fluorescenčni označevalci vežejo na posamezno skupino mikroorganizmov ter omogočijo zaznavo in oceno njihove gostote pod fluorescenčnim mikroskopom.

V prvih dneh so na plastiki zaznali veliko diatomejskih alg, cianobakterij in zooplanktona. Po prvem tednu je število diatomej začelo upadati. Ne glede na količino časa, ki ga je posamezen kos plastike preživel v morju, so bile najpogosteje zaznane skupine mikroorganizmov iz debel Proteobacteria, Cyanobacteria in Bacteroidetes.

Med posameznimi lokacijami vzorčenja so opazili razlike v pogostosti diatomej in cianobakterij na površini mikroplastike in tudi raznolikost pri sestavi mikrobnih združb. V prihodnjih raziskavah lahko pričakujemo tudi nova dognanja o tem, kako različne vrste plastike vplivajo na rast posameznih vrst mikrobov na mikroplastičnih delcih in kako na sestavo nastajajočih biofilmov vplivata geografska širina in podnebje.

 

Med kosi plastike je skupaj z bakterijami po morju plula Nataša.

facebook twitter rss

 

RŠ praznuje 51 let! Če bi radi spodbujali kakovostne radijske vsebine tudi v postabrahamski dobi, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness