Raziskovalna skupina je v prvi številki nove revije Nature Aging objavila raziskavo vpliva vseživljenjske diete na življenjsko dobo in zdravje mišk. Prehrana, ki je vsebovala majhno količino treh aminokislin, je podaljšala srednjo vrednost življenjske dobe mišk moškega spola za 30 odstotkov ter znatno izboljšala zdravje tako samcev kot tudi samic. 

Veliko raziskav na živalskih modelih je že potrdilo povezavo med zmanjšanim vnosom kalorij in daljšo življenjsko dobo. Čeprav mehanizem še ni povsem razvozlan, se kot glavni dejavnik, ki vpliva na daljšanje življenjske dobe, kaže zmanjšana proizvodnja proteinov na ribosomih. Raziskovalce in raziskovalke prav tako še vedno zanima, ali na življenjsko dobo enako učinkujejo vsa hranila. 

Nedavne metaanalize študij na miškah so pokazale, da že zmanjšan vnos proteinov prispeva k daljši življenjski dobi. Vendar ljudje za zdravo življenje potrebujemo dovoljšno količino proteinov, zato se iščejo primerne alternative, ki ne bi škodile zdravju ljudi na račun daljšega življenja. Raziskovalna skupina se je v raziskavi osredotočila na tako imenovane aminokisline z razvejano verigo – levcin, izolevcin in valin – za katere se je v preteklosti pokazalo, da v velikih količinah privedejo do slabšega metabolnega zdravja, povečane pojavnosti diabetesa in povečane teže. 

Miške, ki so jih vse življenje hranili s približno tretjino količine omenjenih aminokislin v primerjavi s kontrolno skupino, so imele znatno izboljšan zdravstveni profil brez opaznih negativnih učinkov. Poleg metabolnega zdravja so miške na dieti v povprečju redkeje razvile tumorje ter ohranile večjo fizično moč tudi v starosti. Njihova življenjska doba se je v povprečju podaljšala za 30 odstotkov, vendar –  zanimivo – zgolj pri samcih. Miške, ki so z dieto začele na sredini življenja, sicer niso imele daljše življenjske dobe, vendar so ohranile izboljšan zdravstveni profil. 

Analiza genomov mišk je nadalje pokazala, da je prehrana, revna z aminokislinami, zlasti pri samcih spremenila vzorec izražanja genov, vključenih v signalizacijo s proteinom mTORC1. Omenjena signalizacija ima pomembno vlogo pri nadzorovanju sinteze proteinov v celicah, kar dodatno potrjuje povezavo med proizvodnjo proteinov in podaljšano življenjsko dobo. Če bo prihodnjim raziskavam uspelo potrditi opisane rezultate tudi pri ljudeh, bo aminokislinska sestava naše prehrane lahko pomembno prispevala k dolgi in zdravi starosti. 

Od zdravja je pokal Arne.