… Morebitna smrt hladne svetlobe modernih svetil ...

… Korenine regrata in zlobne ličinke majskih hroščev …

Ste se ravnokar prebudili, prižgali luč in si nergajoče manete oči ob neprijetni beli svetlobi? Prisluhnite napredkom na področju svetil!

Klasične, do nedavno v gospodinjstvih razširjene žarnice oddajajo svetlobo zaradi visoke temperature žarilne nitke, ki seva elektromagnetno valovanje. Večina energije sevanja, ki ga emitirajo takšne žarnice, je v infrardečem, človeku nevidnem spektru valovanja. Zaradi tega imajo najučinkovitejše žarnice le štiriodstotni svetlobni izkoristek.

Njihova alternativa so LED-žarnice, ki pa jih pestijo težave hlajenja, izdelave in recikliranja. Poleg tega pa svetla bela LED-svetloba marsikomu pogosto deluje nekoliko hladna.

Na MIT so z raziskovanjem ubrali nov pristop pri izdelavi in delovanju žarnic z žarilno nitko. Z uporabo fotonskih kristalov, ki jih je mogoče uporabiti kot svetlobne filtre, so izdelali nanostrukture, ki prepuščajo vidno svetlobo. Te hkrati za infrardečo svetlobo delujejo kot zrcala. S tem so dosegli, da veliko vpadne infrardeče svetlobe odbijejo nazaj v sevajoči material, ki jo absorbira. Infrardeča svetloba se na ta način reciklira in v okolico seva v manjši meri kot pri običajnih žarnicah.

Na ta način so izboljšali izkoristek tovrstnih žarnic in ga izenačili z učinkovitostjo LED- in fluorescenčnih svetil. Predvidevajo, da bo z izboljšavo obdajajočih nanostruktur svetlobni izkoristek mogoče izboljšati na okoli 40 odstotkov. To presega učinkovitost zdajšnjih svetil in se približuje limiti svetlobnega sevanja črnega telesa.

Svetloba pa redko posveti na korenine regrata, s čimer se nadaljuje današnji Znanstveni britoff. Lateks, znan sekundarni rastlinski metabolit ali presnovek, korenine regrata rešuje pred predatorskimi ličinkami majskih hroščev. Mnogi koreninski sistemi rastlin namreč proizvajajo bioaktivne spojine. Razlog se verjetno skriva v obvarovanju korenin pred plenilskimi rastlinojedimi žuželkami.

V raziskavi, objavljeni v reviji Plos Biology, mednarodna raziskovalna skupina poroča, da so preučili interakcijo med koreninami regrata in njihovimi izločki ter plenilskimi larvami majskega hrošča. Raziskava je vključevala serijo raznolikih preizkusov, s katerimi so pokazali, da lateks zavaruje rastlinski koreninski sistem in s tem bistveno pripomore k uspešnemu razvoju in razmnoževanju regrata.

Korenine, ki so sintetizirale lateks in ga izločale v okolje, so uspešneje rastle in se razvijale, kar je posledično vodilo tudi do večjega števila potomcev. Evolucijsko gledano so na ta način povečale svojo fitness oziroma zmogljivost. Če torej lateks ljudem služi kot zaščita pred nezaželenim potomstvom, pa rastlinam, vsaj regratu, omogoča večji razmnoževalni uspeh.

Med pisanjem prijave na razpis in naročanjem pice sta  Zarja in Ian nasmejala Tejo, Uršo ter Junoša.